Termín světový názor je odvozen z latinského termínu imago mundis (srov. Burger 2006, 2) a označuje „systém, který člověku vtisklo jeho kulturní a jazykové společenství a […]
El término cosmovisión deriva del término latino imago mundis (cf. Burger 2006, 2) y describe „un sistema impreso en el hombre por su comunidad cultural y […]
Izraz svetovni nazor izhaja iz latinskega izraza imago mundis (prim. Burger 2006, 2) in opisuje „sistem, ki ga človeku vtisne njegova kulturna in jezikovna skupnost in […]
Pojem svetonázor je odvodený z latinského termínu imago mundis (porov. Burger 2006, 2) a označuje „systém, ktorý človeku vtlačilo jeho kultúrne a jazykové spoločenstvo a ktorý […]
Begreppet världsbild härstammar från den latinska termen imago mundis (jfr Burger 2006, 2) och beskriver „ett system som präglats på människan av hennes kulturella och språkliga […]
Термин „мировоззрение“ происходит от латинского термина imago mundis (см. Burger 2006, 2) и описывает „систему, запечатленную в человеке его культурным и языковым сообществом и обычно не […]
La mondialisation n’est pas un état, mais un processus et peut être perçue comme „une forme de ‚dénationalisation‘ qui touche différents domaines tels que la communication, […]
Globalisaatio ei ole valtio vaan prosessi, ja se voidaan ymmärtää „eräänlaisena ‚denationalisaation‘ muotona, joka vaikuttaa eri aloihin, kuten viestintään, kulttuuriin, ympäristöön, politiikkaan ja talouteen“. (Starke/ Tosun […]
Globaliseerumine ei ole riik, vaid protsess ja seda võib mõista kui „denatsionaliseerimise“ vormi, mis mõjutab erinevaid valdkondi, nagu kommunikatsioon, kultuur, keskkond, poliitika ja majandus“. (Starke/ Tosun […]
Globalization is not a state, but a process and can be understood as a „form of ‚denationalization‘ that affects different areas such as communication, culture, environment, […]
Globalisering er ikke en tilstand, men en proces og kan forstås som en „form for ‚denationalisering‘, der påvirker forskellige områder som kommunikation, kultur, miljø, politik og […]
全球化不是一种状态，而是一个过程，可以理解为一种 „影响到通信、文化、环境、政治和经济等不同领域的’非民族化’形式“。(Starke/ Tosun 2019, 183) „全球化指的是世界范围内的相互依存、交流和依赖过程。通信和运输手段对于金融资本、货物、技术、人员和思想的世界性流动尤为重要。在科学和日常生活中，这些相互依赖和影响在全世界范围内都是可以感知和意识到的，这一事实–与早期的超本地互动相比–是现阶段全球化的基本特征“。( Kreff et al. 2011, 126) 跨国或跨洲的生产链、各国的全球互联、民族国家重要性的相对丧失以及普遍的商品化和资本化在这种情况下显得尤为重要（参见Auernheimer 2015, 17）。 全球化的各个阶段 有不同的方式将全球化划分为不同的阶段： – 全球化1.0：殖民化的新时代（1492年至1800年）。 – 全球化2.0：工业化（1800年至2000年） – 全球化3.0：信息时代（2000年到今天） 第一阶段的特点是发现之旅、全球贸易的增长和印刷术。第二阶段包括美国和法国革命以及蒸汽机和铁路的发明。全球化3.0的特点首先是万维网以及无线和有线数据传输（参见Mäder 2018, 6）。 对全球化进行细分的另一个变体是区分全球化的前殖民时期、殖民时期和当前阶段（参见Gingrich […]
Глобализацията не е състояние, а процес и може да се разбира като „форма на „денационализация“, която засяга различни области като комуникация, култура, околна среда, политика и […]
La base du jeu des cinq cultures est la théorie culturelle de Thompson, Ellis et Wildavsky, dans laquelle la culture est comprise comme un style de […]
Viisi kulttuuria -pelin perustana on Thompsonin, Ellisin ja Wildavskyn kulttuuriteoria, jossa kulttuuri ymmärretään elämäntapana (ks. Banneberg 2001, 247). Kulttuurienvälinen oppiminen Pelin tarkoituksena oli tuoda esiin eri […]