Znanje avtohtonih prebivalcev

Znanje avtohtonih prebivalcev, ki se v literaturi pogosto imenuje tradicionalno znanje, opredeljuje „znanje o zdravilnih ali drugih uporabnih lastnostih biološke raznovrstnosti, ki pogosto obstaja že več generacij v določeni skupnosti ali več skupnostih in je del kulturne identitete teh skupin“ (von Hahn 2004:,7 f.). Beseda avtohtoni izvira iz latinske besede indu- „eden“ in -genus „rojen“ (prim. Duden Online). Če jo sestavimo skupaj, pomeni torej indigenous (avtohtoni), kar pomeni domač. Enotna in predvsem pravna opredelitev območij, na katera se razteza domorodno znanje, in pravic, povezanih z njegovo uporabo, ni znana. Kljub temu se v osnovi nanaša na področja „medicine, kmetijstva, religije, obredov in še veliko več“ (Deacon 2012).

Tradicionalne korenine – cikel

Za domorodno znanje velja, da gre za tradicionalno zbirko znanja, ki so ga domorodna ljudstva z opazovanjem in izkušnjami nabirala desetletja. Ima pomembno vlogo v vsakdanjem življenju in zlasti pri dejavnostih, saj lahko kot zbirka znanja vpliva na odločitve (prim. ibid., 11). Ta proces je primerljiv s ciklom, saj se naučeno znanje vedno znova prenaša na naslednje generacije (prim. Homann 2005, 24). Oblika neprekinjenega prenosa spodbuja širjenje in tudi prilagajanje naučenega. Glavni razlog za to je, da je prenos večinoma usten in da se vsebina lahko spreminja s pomočjo jezika (prim. von Hahn 2004, 9).

V skladu s konstruktivističnim pristopom se tradicionalno znanje, tako kot splošno znanje posameznika, nenehno spreminja in velja za prožen konstrukt. Obstoječi okoljski pogoji vplivajo na to, da se prilagaja ustreznim razmeram. Posledično domorodno znanje ni toga entiteta, temveč spremenljiv koncept, ki lahko obstaja več stoletij, vendar vedno ohrani nekaj svoje prvotne oblike.

„Ohranitev kulturne celovitosti“ (ibid.) je težnja avtohtonih ljudstev. Zaradi njene spremenljivosti je treba ohraniti in zaščititi določeno mero tradicije. „Tradicionalno znanje je vezano na določen geografski in kulturni kontekst, tako da znanja ni mogoče zlahka izkoristiti zunaj zadevne skupnosti“ (ibid., 14). Geografska vezanost na način življenja in hkrati na kraj ima za posledico, da postane domorodno znanje le omejeno uporabno ali celo neuporabno. Velik del takšnega znanja se nahaja med avtohtonimi ljudstvi, ki običajno pripadajo manjšinam v populaciji. Ti so tesno povezani s svojim okoljem.

Status v populaciji

Avtohtono znanje predstavlja zbirko tradicionalnega znanja za splošno prebivalstvo, ki postaja vse pomembnejše, zlasti v farmacevtski industriji. Podobno se to prenaša tudi na druga področja. Poleg koristi za splošno prebivalstvo pa se pri avtohtonih skupnostih kljub temu pojavljajo tudi težave. Te nimajo možnosti patentiranja svojega znanja, kar pomeni, da ga ni mogoče obravnavati kot omejeno znanje in lahko vodi v izkoriščanje.

Literatura

Deacon, Harriet (2012): Rediscovering history – intangible cultural heritage in South Africa (Ponovno odkrivanje zgodovine – nesnovna kulturna dediščina v Južni Afriki).

URL: http://www.goethe.de/ins/za/prj/wom/inw/deindex.htm [02. AVG. 2019].

Dudenredaktion (o. J.): „avtohtoni“ na Duden online. https://www.duden.de/rechtschreibung/indigen#herkunft [06. 08. 2019].

Hahn, Anja von (2004): Tradicionalno znanje avtohtonih in lokalnih skupnosti med pravicami intelektualne lastnine in javno domeno. Beiträge zum ausländischen öffentlichen Recht und Völkerrecht 170. Berlin/ Heidelberg: Springer.

Homann, Sabine (2005): Indigenous knowledge of Borana pastoralists in natural resource management: a case study from southern Ethiopia (Avtohtono znanje pastirjev Borana pri upravljanju naravnih virov: študija primera iz južne Etiopije). Göttingen: Cuvillier.