Vroče točke

Izraz hotspot izhaja iz angleških besed hot „vroč“ in spot „kraj“ in tako pomeni vročo točko (prim. https://www.duden.de/rechtschreibung/Hotspot).

Opredelitev

Vroče točke so tako imenovane bogate točke, ki se nanašajo na tista mesta v komunikaciji, kjer se pogosteje pojavljajo kulturno specifične težave. Sem spadajo pozdravi, kritike, različna mnenja, definicije ali razlage (npr. „duzen“ / „siezen“) (prim. Agar 1994, 100).

Bogate točke se pogosto pojavljajo v medkulturni komunikaciji, vendar niso nujno vezane nanjo. To pomeni, da bogate točke obstajajo tako znotraj kulture kot tudi kontrastivno pri primerjavi dveh kultur. Takoj ko se v pogovoru pojavi težava, so lahko vključene bogate točke. To je lahko bodisi vedenje posameznika bodisi kulturni vzorci (prim. Heringer 2017, 166). „Bogate točke so bogate

– ker omogočajo vpogled v kulture,

– ker nas učijo, da preverimo svoja lastna pričakovanja,

– ker jih lahko upoštevamo in obravnavamo na sporazumevalni način“ (Heringer 2017, 166).

Za bogate točke je značilno, da se težave ne pojavljajo le v stičiščih različnih kultur, temveč tudi v nesoglasjih med rojenimi govorci. Zaključimo lahko, da so bogate točke kulturno bogate, imajo veliko različnih sestavin ter se različno vidijo in doživljajo (prim. Heringer 2017, 166-167).

Kako je mogoče bogato točko bolje razumeti?

Po Agarjevem mnenju je avstrijski izraz Schmäh sam po sebi bogata točka, saj sta kultura in zgodovina globoko vgrajeni v to besedo. „Bogate točke signalizirajo, kje je jezikovno-kulturno dogajanje“ (Agar 1994, 106). Agar bogato točko primerja s kamnom spotike, čez katerega nekdo pade. Do bogate točke pride, ko se pojavijo težave pri sporazumevanju in razumevanju in je poznavanje kulturnega ozadja nezadostno. Če obstaja sum na bogato točko, je treba raziskati razlike do lastne kulture. V skladu s tem je treba vzpostaviti povezave med bogato točko in svetovnimi nazori. To bi lahko privedlo do poglobljenega razumevanja bogatih točk (prim. Heringer 2017, 168-169).

Kakšna je razlika med bogatimi točkami in vročimi točkami?

Heringer razume bogate točke kot bogate točke, katerih pomen je posplošen. Iz didaktičnih razlogov so splošne vroče točke v medkulturni komunikaciji opredeljene in navedene. Takšne vroče točke običajno izhajajo iz izkušenj (prim. Heringer 2017, 169). Zato so vroče točke kulturno specifične situacije, v katerih prihaja do nesporazumov, kot so vsakdanje situacije: pozdravljanje, izrekanje da/ne, darila, govorica telesa, molk, opravičevanje itd. To je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju. Nasprotno pa je bogate točke, kot v primeru Schmäh, treba razumeti kot odnos do življenja ter splošni odnos do gledanja na življenje in stvari.

Primeri

Izbira Du ali Sie v nemščini ali ameriški datum sta primera hotenih točk. Poleg tega je med njimi tudi avstrijski ali dunajski Schmäh. Opozoriti je treba, da obstajajo različna mnenja glede razlage te besede. V osnovi pa se ta izraz razume kot način življenja, ki temelji na ironiji (prim. Heringer 2017, 166-167). Poleg tega se med vročekrvne točke šteje tudi pozdravljanje. Pri tem se pozdravljanje izvaja jezikovno, fizično in gestikularno različno, odvisno od jezika in kulture. Na primer ameriški How do you do? ali ¿Qué tal? v španščini ne zahteva neposrednega odgovora. Poleg tega obstajajo tudi različne navade pri telefoniranju. Medtem ko v Nemčiji klicana oseba pove svoje ime, je v številnih drugih državah odgovor samo da. Poleg jezikovnega dela se od države do države razlikuje tudi fizični del. Tako je na primer v Avstriji obvezen stisk roke. Po drugi strani pa v islamski kulturi moški nikoli ne poda roke ženski (prim. Heringer 2017, 169). Poleg tega so za medkulturne nesporazume odgovorne tudi oblike nagovora. Poleg tega lahko osebna vprašanja v različnih kulturah povzročijo veliko zmedo, na primer v Indoneziji (prim. Heringer 2017, 170 in dalje). Drug primer so vabila. Če na primer zabava poteka ob 8. uri, je treba Nemcu povedati točno 8. uro, Špancu 7.40 itd (prim. Heringer 2017, 172).

Poleg tega je jezikovni problem tipičen primer vročih točk. Pojavi se vprašanje, v katerem jeziku naj govorita partnerja, ki prihajata iz različnih jezikovnih kultur, itd. (prim. Heringer 2017, 172). Poleg tega se privolitev in zavrnitev v različnih kulturah različno uresničujeta. Izražata se tudi z različnimi gestami. Na Kitajskem je na primer kozarec, ki je popolnoma izpit, znak, da gostitelj ne polni kozarcev nenehno (prim. Heringer 2017, 174). Poleg tega navade poslušanja kažejo na velike razlike med kulturami, npr. na Poljskem velja tiho poslušanje za vljudno. Poleg tega se za vročo točko šteje tudi religija. Poleg tega je treba previdno ravnati s kritiko, pohvalami in humorjem, saj jih različne kulture različno dojemajo (prim. Heringer 2017, 175-177).

Literatura

Agar, Michael (1994): The intercultural frame (Medkulturni okvir). In: International Journal of Intercultural Relations 18.

Dudenverlag: https://www.duden.de/rechtschreibung/Hotspot [29.08.2019].

Heringer, Hans Jürgen (2017): Intercultural communication. Osnove in koncepti. V. izdaja. Tübingen: Francke.

Rössler, Andrea (2008): Rössler: Uspešno pridobivanje besedišča pri pouku španščine. In: Lüning, Marita/ Rössler, Andrea/ Sommerfeldt, Kathrin/ Strickstrack-García, Roswitha/ Vences, Ursula/ Wlasak-Feik, Christine (ur.): Prinzipien und Methoden des Spanischunterrichts. Poučevanje španščine kot tujega jezika. Seelze: Friedrich, 20-25.