Vrednosti

Vodnik po vrednotah. Vrednote oblikujejo identiteto. „Kajti da bi lahko prostovoljno in svobodno priznavali in sprejemali tuje vrednote, moramo imeti svoje lastne. (Schopenhauer 1819)

Vrednote lahko razumemo kot prepričanja ali smernice. Po mnenju komunikologa in psihologa Gerharda Maletzkeja so „[vrednostne usmeritve] temelj našega razmišljanja, doživljanja in delovanja […]. Te usmeritve se v procesu socializacije prenašajo iz generacije v generacijo, pri čemer so spremembe v okviru družbenih sprememb povsem mogoče.“ (Maletzke 1996, 80)

Kulturne strukturne značilnosti

Vrednote delujejo kot koherentna mreža, v katero se je treba usmeriti. Razlika je v individualni teži posamezne kulture (prim. Maletzke 1996, 80). Poleg tega Maletzke v svojem delu Medkulturno komuniciranje opisuje vrednostne usmeritve kot „kulturno strukturno značilnost, [katere] se ljudje zavedajo šele, ko se srečajo z ljudmi iz drugih kultur z lastnimi vrednostnimi usmeritvami“. (Maletzke 1996, 80) To dopolnjuje tudi kulturologinja Edith Broszinsky-Schwabe, ki vrednote povzema kot „ideje o ciljih posameznikovega ali skupnostnega življenja [ki] sprožajo stališča, dejanja in načrte“. (Broszinsky-Schwabe 2011, 177)

Lutz H. Eckensberger v svojem članku Vrednote in morala poudarja, da je koncepte vrednot mogoče razložiti z vidika razvojne psihologije. Že Jean „Piaget (1954) v ostri analizi povezave med spoznanji, čustvi in vrednotenjem pokaže, da se ti nanašajo drug na drugega v smislu razvojne psihologije. […] Operativna reverzibilnost („konkretne operacijeʻ) omogoča normativna čustva in se z njimi napaja; ustreza vrednostnim vsebinam.“ (Eckensberger 2007, 511)

Spreminjanje vrednot

Maletzke meni, da so vrednostne usmeritve sicer na splošno stalne, vendar kljub temu ugotavlja, da se tako kot kulture tudi vrednote s časom postopoma spreminjajo in preoblikujejo (prim. Maletzke 1996, 89). To je razvidno pri „mlajši generaciji, [ki] kaže težnjo po večji aktivnosti, ustvarjalnosti in samoodločanju. Spontanost, izkušnje, svoboda, osebna komunikacija pridobivajo na pomenu, medtem ko standardizirano in habitualizirano vedenje upada“. (Maletzke 1996, 89) Nasprotno pa se v tretjem svetu hkrati spreminja vrednostna usmerjenost. Maletzke kritizira predvsem dotok tehnologije, medijev in sodobnih družbenih struktur, ki vključujejo zahodne vrednote, kot so „delavnost, red, točnost [in] zanesljivost“ (Maletzke 1996, 89), in tako „rušijo“ tradicionalne kulturne oblike. Takšne spremembe „vodijo v kulturno asimilacijo po vsem svetu, v „amerikanizacijo“ ali „zahodnjaštvo“. (Maletzke 1996, 90)

Vrednostni koncepti in nesporazumi

Broszinsky-Schwabe v svoji knjigi Medkulturna komunikacija pojasnjuje, da so vrednote tesno povezane z razvojem identitete in da so zanje značilne značilnosti različnih kultur. Avtorica razlikuje med materialnimi (bogastvo, denar, lastnina), socialnimi (družina, skupnost), moralnimi/etičnimi (čast, ponos, pravičnost) in verskimi vrednotami (verska načela, opustitve).

Za posamezne kulture so pomembne njihove različne vrednote. Zahodne kulture na primer težijo k materialističnemu načinu življenja, medtem ko so v islamskih regijah najpomembnejše etične in verske vrednote. Ko ljudje iz različnih kultur komunicirajo ali delujejo skupaj, lahko zaradi različnih vrednostnih usmeritev pride do nesporazumov ali celo resnih konfliktov (prim. Broszinsky-Schwabe 2001, 177).

Institucionalni prenos vrednot

Poleg tega Broszinsky-Schwabe pojasnjuje, v kolikšni meri se vrednote prenašajo s pomočjo različnih institucij. Bistvene vrednote se prenašajo znotraj družine ali družbene skupnosti. Država pa si prizadeva prenašati nacionalne vrednote (ljubezen do domovine, obramba države) prek izobraževalnih ustanov. Poleg tega družbe z ideološkimi nameni (determinizem, pozitivizem, nihilizem itd.) predstavljajo in širijo ugodne ali neugodne, nasilne vrednote. Kot zadnjo pomembno institucijo za posredovanje vrednot lahko omenimo cerkev (prim. Broszinsky-Schwabe Jahr, 178 f.). Po mnenju Bronzinsky-Schwabeja religije s svojimi tradicijami vplivajo na različne „cilje in življenjske prakse številnih milijonov ljudi na svetu. Te vrednostne usmeritve določajo vedenje do nadnaravnih sil, narave in soljudi“. (Broszinsky- Schwabe 2011, 179)

Literatura

Broszinsky-Schwabe, Edith (2011): Medkulturno komuniciranje. Nesporazumi – razumevanje. Wiesbaden:

Eckensberger, Lutz H. (2007): Vrednote in morala. In: Straub, Jürgen/ Weidemann, Arne/ Weidemann, Doris (ur.): Handbuch interkulturelle Kommunikation und Kompetenz. Osnovni pojmi – teorije – področja uporabe. Stuttgart: Metzler, 505-515.

Maletzke, Gerhard (1996): Medkulturno sporazumevanje. O interakciji med ljudmi različnih kultur. Opladen: Westdeutscher.

Schopenhauer, Arthur (1819): Svet kot volja in domišljija. Leipzig: Brockhaus.