Vključevanje

Obstajajo različne opredelitve ali področja vključevanja. Glede na latinski izvor besede inkluzija izhaja iz includo „zapreti, omejiti“ (prim. Pons). Vključevanje se razume kot nasprotje izključevanja ali kot razširitev izraza integracija (prim. Rohrmann 2014, 163).

Vključevanje in izključevanje

Po Dudenovem slovarju se izključitev nanaša na izključitev ali izključevanje. Integracija je opredeljena kot vključevanje ali povezovanje različnih oseb ali skupin v družbeno in kulturno enoto. Integracija se uporablja tudi kot sinonim za vključevanje, saj slednje v preteklosti ni bilo tako prisotno. Kljub temu obstajajo pomembne razlike. Čeprav integracija pomeni vključevanje, ostaja določena razdalja, ki posameznike z določenimi značilnostmi razlikuje od drugih. Obstaja razlikovanje med tipom „normalen“ in tipom „drugačen“ (prim. Grimm/ Meyer/ Volkmann 2015, 146). Inkluzivna šola na primer sprejme otroke z motnjami, vendar se ne prilagodi njihovim posebnim potrebam (prim. Grimm/ Meyer/ Volkmann 2015, 145 f.).

Po drugi strani pa vključevanje pomeni vključevanje vseh posameznikov – ne glede na spol ali etnično pripadnost ali na to, ali so telesno ali duševno prizadeti. V heterogeni družbi so vsi enakopravni. Ne obstaja noben „normalen“ ali „drugačen“ tip, ki ga je določila družba. Na primeru šole to pomeni, da se stare, tradicionalne strukture porušijo in da se potrebe vseh obravnavajo individualno (prim. Grimm/ Meyer/ Volkmann 2015, 145).

Vključevanje in pedagogika

Pedagogika inkluzije pomeni, da se otroci s posebnimi potrebami in brez njih skupaj učijo v običajnih vrtcih in šolah. To je treba razširiti tudi na skupno delo v odrasli dobi. Toda ali se lahko otroci z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju učijo na enak način kot otroci brez motenj?

Feuser opredeljuje pedagogiko kot inkluzivno pedagogiko, ki uči, izobražuje in usposablja – pravično do vsakega posameznika in brez izključevanja ali marginalizacije učencev (prim. Feuser 2005, 134). Zgolj obiskovanje redne šole za otroka s posebnimi potrebami ne pomeni vključevanja, saj je otrok s posebnimi potrebami vključen le navzven, notranje (psihološko/mentalno) pa je še naprej izključen. Feuser kot slikovni primer tega navaja Guarino kletko okoli otrokove glave (prim. Feuser 2005, 168 in nasl.).

Posledično so učenci heterogene osebe v integrativni enoti, ki se učijo skupaj v medsebojnem sodelovanju (prim. Feuser 2005, 173). Skratka, integrativna ali inkluzivna splošna pedagogika torej pomeni, da se „vsi otroci in učenci igrajo, učijo in delajo v sodelovanju drug z drugim na svojih stopnjah razvoja v skladu s svojimi trenutnimi zaznavnimi, miselnimi in akcijskimi kompetencami v usmeritvi na ’naslednje območje svojega razvoja‘ na skupnem predmetu in z njim“ (Feuser 2005, 174).

Vključevanje v sociologiji

Pojem naroda je pridobil na pomenu zlasti v 19. in 20. stoletju, ko so se, zlasti v povezavi z Nemčijo, povečale in sčasoma tudi uveljavile težnje in hrepenenja po enotni in združeni državi. Prišlo naj bi do prehoda od mozaika kneževin k Nemčiji kot narodu.

V tem smislu ima narod vključujočo funkcijo, ki temelji na jeziku in skupni kulturi, in sicer z vključitvijo ali združitvijo v veliko celoto.

Hkrati pa ima narod izključujoč značaj, služi izključevanju drugih držav/narodov, kar je podlaga za uspeh izraza (prim. Stichweh 2005, 42 f.). Vendar pojem naroda ni imel vedno izključujočega značaja v odnosu do priseljevanja, temveč je tako v preteklosti kot danes služil za razmejitev drugih držav, hkrati pa je imel za subjekte v odnosu do države obvezujoč značaj.

V zgodnji moderni dobi je bilo priseljevanje zaželeno; obravnavano je bilo kot pridobivanje novih subjektov in s tem novih virov. Po drugi strani pa je bilo izseljevanje močno odsvetovano (prim. Stichweh 2005, 41). Od 19. in 20. stoletja dalje se je to spremenilo. Pravica do izseljevanja je pridobila na pomenu, priseljevanje pa je postalo težje zaradi vzpona nacionalsocialističnih idej in zavedanja vse večjega pomanjkanja prostora in virov (prim. Stichweh 2005, 152).

Tako se je oblikovala globalna družba, sestavljena iz nacionalnih držav, ki si notranje prizadeva za državo blaginje, navzven pa namerno ustvarja neravnovesje, da bi se ločila in tekmovala med seboj. Migranti zato predstavljajo grožnjo vsakemu posamezniku iz te države blaginje v smislu njegovega deleža te blaginje. To zaprtost države blaginje krepita kultura in etnizacija njenega članstva, kar poudarja njeno težnjo po zapiranju (prim. Stichweh 2005, 152 f.).

Po drugi strani pa je država resonanca nacionalne zveze, možnost popolne vključenosti, ne nujno na družbeni, temveč na pravni podlagi, kot so razširitev zakona o razvezi zakonske zveze v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, enaka volilna pravica za vse ali obvezno izobraževanje in služenje vojaškega roka. Temu je sprva sledila faza vključevanja, ki je omogočila sodelovanje. V nadaljnjem poteku, tako kot v sedanjem času, ko se participacija dojema tudi kot prisila, saj je posameznik potisnjen v ozadje, je mogoče zaznati težnjo po svobodi neudeležbe. Zaradi tega pojem naroda izgubi dodaten pomen (prim. Stichweh 2005, 43).

Enako plačilo za enako delo – ekonomska izključenost

Učinke ekonomske izključenosti na zasebno in družbeno življenje bomo prikazali na primeru plač po spolu na trgu dela.

Najprej je treba povedati, da ekonomska izključenost ne temelji na pomanjkanju učinkovitosti, temveč na družbenih rezultatih porazdelitve moči in virov (prim. Schönpflug 2009, 88).

Razmerja med spoloma so nastala na podlagi družbenih hierarhij, ki se utrjujejo v ločevanju med javnimi in zasebnimi dejavnostmi, tj. pridobitno zaposlitvijo in delom v gospodinjstvu. In četudi se ženske lahko osvobodijo nalog domačega dela, pogosto je to le za polovični delovni čas, so pogosto identificirane z vlogo matere ali skrbnice, kar vpliva na njihovo poklicno področje. Poleg tega so ženske izključene z visokih položajev v znanosti, politiki in gospodarstvu, ki so brez vsakršnega vpliva ali moči (prim. Hanappi- Egger/ Hofmann 2005). Tako ženske ostajajo omejene pri svojem življenjskem slogu in avtonomiji zaradi pomanjkanja priznanja, ki družbeno spremlja višje ekonomske položaje.

Skratka, izključenost je razlog za potrebo po vključevanju.

Literatura

Duden. Spletni slovar Duden. https://www.duden.de/suchen/dudenonline/integration [16.12.2018].

Duden (2006): Die deutsche Rechtschreibung. 24. izdaja. Mannheim: Bibliographisches Institut.

Feuser, Georg (2005): Feuser, G.: Invalidni otroci in mladostniki. Med integracijo in segregacijo. 2. izd. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft.

Grimm, Nancy/ Meyer, Michael/ Volkmann, Laurenz (2015): Teaching English. Tübingen: Tübingen: Tübingen: Narr Francke Attempto.

Isop, Utta/ Ratković, Viktorija (ur.) (2011): Living Differences. Kulturne študije in kritične perspektive spola na področju vključevanja in izključevanja (Cultural Studies and Gender Critical Perspectives on Inclusion and Exclusion). Bielefeld: transcript.

Pons. Spletni slovar. https://de.pons.com/%C3%BCbersetzung? q=includo&l=dela&in=la&lf=la [16.12.2018].

Rohrmann, Eckard (2014): Vključevanje? Vključevanje! Kritične pripombe o trenutni razpravi o vključevanju in konceptu zmernega vključevanja. In: Soz Passagen 6, 161-166.

Stichweh, Rudolf (2005): Inklusion und Exklusion. Študije s področja družbene teorije. Bielefeld: transkripcija.