Tribalizem

Tribalizem spada na področje etnosociologije. Beseda izhaja iz latinske besede tribus „pleme“ ali iz angleške besede tribalism „plemenska zavest“ ali tribe „pleme“.

Tribalizem – občutek

Opisuje občutek pripadnosti plemenu in usmerjenost k interesom lastnega plemena v smislu družbe, kulture in politike (prim. Duden 2017, 1118). Vzrok za tribalizem naj bi bilo samovoljno določanje meja s strani evropskih kolonialnih sil, pri čemer se ni upoštevalo etničnega in zgodovinskega ozadja (prim. Lentz 1995, 118 f.). Tribalizem se nanaša tudi na plemensko politiko v več afriških državah. Številna posamezna plemena in z njimi povezani interesi otežujejo oblikovanje države, pogosti pa so tudi etnični konflikti (prim. Brockhaus 2010, 7811). Razlog za to so konkurenčni plemenski interesi (prim. Matthies 1971, 35). Znana teoretika tribalizma sta John Lonsdale in Carola Lentz.

Besedi, kot sta tribalizem in pleme, imata zaradi svoje rabe negativno konotacijo. Zato danes govorimo o etničnosti ali etnični skupini (prim. Mader 2000, 4; prim. Nnoli 1982, 103). Tribalizem se včasih uporablja le za izražanje skrajne oblike etničnosti (prim. Mader 2000, 5).

Novi tribalizem

Filozof Daniel Quinn je ustanovil „novi tribalizem“. Z njim označuje strpno, egalitarno in sodelovalno majhno skupino ljudi, ki se od komunizma razlikuje po svoji majhnosti. To je po njegovem mnenju že tisočletja preizkušena oblika družbe in je najboljše, kar lahko ljudje dosežejo (prim. Quinn 1999, 29).

Danes plemenskost uporabljajo za trženje tudi podjetja, ki želijo ustvariti občutek „mi“ in posledično močnejšo navezanost na blagovno znamko (prim. Wissert 2014, 87).

Literatura

Brockhaus (2010): Das Taschenlexikon in 24 Volumes. Gütersloh/München: Brockhaus in wissenmedia.

Duden (2017): Die deutsche Rechtschreibung. 27. izdaja. Berlin: Bibliographisches Institut.

Lentz, Carola (1995): „Tribalism“ and Ethnicity in Africa – a Research Review (Plemenska pripadnost in etničnost v Afriki – pregled raziskav). In: Leviathan. Vol. 23. h. 1. Baden-Baden: Beden-Baden, 115-145.

Lonsdale, John (1993): State Power and Moral Order. The Invention of Tribalism in Africa. V: The Overview. Vol. 3, 5-10.

Mader, Thomas (2000): Ethnicity and tribalism in sub-Saharan Africa in their social and spatial problematics (Etničnost in plemenskost v podsaharski Afriki v njuni družbeni in prostorski problematiki). München: München, str. 1: Grin.

Matthies, Volker (1971): Črna Afrika. Politični konflikti in razvojne strategije. Opladen: Opladen: Opladen, Nemčija: Opladen, Nemčija: Opladen, Nemčija: Opladen.

Nnoli, Okwudiba (1982): Tribalism or Ethnicity: Ideology versus Science (Plemenska pripadnost ali etničnost: ideologija proti znanosti). V: Jestel, Rüdiger (ur.): Das Afrika der Afrikaner. Družba in kultura v Afriki. Frankfurt na Majni: Suhrkamp, 99-128.

Quinn, Daniel (1999): Beyond Civilization. Naslednja velika pustolovščina človeštva. New York: Broadway Books.

Wissert, Stefan (2014): (Pol)etnomarketing: trženje za ljudi z enostranskim migracijskim ozadjem. Hamburg: Diplomica.