Logo_Hyperkulturell_Zusatz_Final_01-01Logo_Hyperkulturell_Zusatz_Final_01-01Logo_Hyperkulturell_Zusatz_Final_01-01Logo_Hyperkulturell_Zusatz_Final_01-01
  • Info
  • Materialschrank
  • Lexikon
  • E-Learning
  • Seminare
✕

Toleranca

Izraz strpnost je v zadnjih letih doživel veliko spremembo pomena. V preteklosti je imel precej negativen prizvok.

Luther

Martin Luther (1483-1546) je latinski izraz tolerantia v svojem času opredelil takole: „Toleranca na splošno pomeni dopuščanje ali spoštovanje prepričanj, dejanj ali praks, ki po eni strani veljajo za napačne in odstopajo od norme, po drugi strani pa jih ne zavračamo v celoti in jih ne omejujemo.“

Tehnologija

V tehniki je toleranca opredeljena takole: „Toleranca označuje stanje sistema, v katerem odstopanje od normalnega stanja, ki ga povzroči moteč vpliv, (še) ne zahteva ali povzroči protiregulacije ali protiukrepa. V ožjem smislu je toleranca odstopanje količine od standardnega stanja ali standardne mere, ki le še ne ogroža delovanja sistema.“ (physics.cosmos-indirekt.de 2020)

Premik v pomenu

V primerjavi s temi opredelitvami se danes izraz vse bolj enači s sprejemljivostjo. Johann Wolfgang von Goethe (1749-1832) je zapisal: „Strpnost bi morala biti v resnici le začasna drža: voditi mora k sprejemanju. Tolerirati pomeni žaliti.“ Vendar pa sprememba pomena v smeri sprejemanja, ki je še posebej opazna v družbenopolitičnem življenju, skriva tudi nevarnosti. To se nanaša predvsem na uveljavljanje strpnosti v korist lastnih interesov (prim. Hastedt 2012, 8). V zvezi s tem se v Nemčiji redno pojavljajo tudi polemike, npr. ko gre za verske simbole v javnih prostorih (križ, naglavna ruta itd.). Kje se začne in kje konča strpnost? Kaj točno pomeni strpnost, kadar obstajajo nasprotujoča si stališča – v zasebnem življenju ljudi ali v širšem političnem kontekstu?

Paradoks

Razprava o strpnosti vsebuje notranji paradoks. Razprava o etnični raznolikosti na primer poglablja razlike med narodnostmi in etničnimi skupinami, čeprav jih diskurz pravzaprav želi izravnati. Po Nassehijevem mnenju pa kulturna edinstvenost dejansko prihaja bolj v ospredje (prim. Nassehi 2002, 175 f.).

Toleranca je ambivalentna in jo je treba vedno obravnavati kritično, saj pri toleranci ne smemo zanemariti zločinov ali kršitev človekovih pravic. Ali je mogoče v imenu posebnih kulturnih značilnosti tolerirati prisilne poroke, poroke otrok, sežiganje čarovnic in vdov, pohabljanje spolnih organov? Ali sploh lahko govorimo o posebnih kulturnih značilnostih?

 

Literatura

https://physik.cosmos-indirekt.de/Physik-Schule/Toleranz_(Tehnologija) [18.02.2020].

Hastedt, Heiner (2012): Toleranca. Grundwissen Philosophie. Stuttgart: Reclam.

Nassehi, Armin (2002): The Paradox of Tolerance (Paradoks strpnosti). V: Alfred Herrnhausen Society for International Dialogue (ur.): Tolerance. Priznavanje različnosti identitete. Frankfurt na Majni.

https://www.youtube.com/@hyperkulturell

Themen

Antisemitismus Benjamin Haag Bulgarisch Chinesisch Diskriminierung Diversität Dänisch Englisch Estnisch Finnisch Flucht Flüchtlinge Französisch Griechisch Heimat Identität Indonesisch Integration Interkulturelle Kommunikation interkulturelle Kompetenz Interkulturelles Lernen Islam Italienisch Japanisch Koreanisch Kultur Lettisch Litauisch Migration Niederländisch Norwegisch Polnisch Portugiesisch Rassismus Rumänisch Russisch Schwedisch Slowakisch Slowenisch Spanisch Tschechisch Türkisch Ukrainisch Ungarisch Werte
✕
© 2026 Hyperkulturell.de       Impressum      Nutzungsregeln       Datenschutz