Svetovna zgodovina

„Namen didaktike zgodovine ni več naučiti učence čim več pozabljenega znanja iz ustaljenega kanona. Raje se sprašuje in razmišlja o tem, kako lahko učenci v šoli spoznajo vprašanja, metode mišljenja, načine dela in vsebine zgodovine, ki so zanje pomembne, da bi povečali svojo sposobnost pomnjenja in jih povezali z zgodovinsko osveščeno družbeno domišljijo.“ (Bergmann idr. 2003, 3)

Ta citat ponazarja poskus ponovnega premisleka zgodovinskega znanja, da bi učencem pomagali bolje razumeti sodobne procese in probleme v svetu, v katerem „globalno vse bolj prodira v lokalno“ (Forster/ Popp 2003, 5). Tu nastopi svetovna zgodovina s svojo makro perspektivo. Po Conradu skuša svetovna ali globalna zgodovina preseči nacionalne zgodovine in njihove zaprte prostore, da bi bolje predstavila in razumela „transnacionalne procese, menjalne odnose, pa tudi primerjave v okviru globalnih kontekstov“ (Conrad 2013, 9).

Kaj je svetovna zgodovina?

Za mnoge avtorje sta se izraza svetovna in globalna zgodovina zbližala do te mere, da lahko govorimo o sinonimih (prim. Sieder/Langthaler 2010, 9), kar predpostavljamo tudi v nadaljevanju tega besedila. Na splošno se globalna zgodovina nanaša na obliko zgodovinske analize, pri kateri je mogoče pojave, dogodke ali procese umestiti v globalni kontekst (prim. Conrad 2013, 9). Medsebojne povezave globaliziranega sveta so izhodišče globalne zgodovine s poudarkom na izmenjavi med „stvarmi, ljudmi, idejami in institucijami“ (Conrad 2013, 9). Sodobna svetovna zgodovina postavlja pod vprašaj naravnanost učnega načrta zgodovine in nacionalnozgodovinsko usmerjenost, zanjo pa je značilno predvsem analiziranje procesov globalizacije in omogočanje učencem, da razvijejo makro perspektivo na globalne probleme (prim. Forster/ Popp, 5).

Vendar pa ni nujno, da je študij svetovne zgodovine globalen. Conrad opisuje, da „je […] lahko globalna, vendar glede na predmet ali vprašanje […] ni nujno, da zajema ves svet“ (Conrad 2013, 10). (Conrad 2013, 10). Najpomembnejša spoznanja ali vprašanja naj bi izhajala iz stičišč lokalne in globalne ravni ter „njihove lokalne manifestacije“ (Conrad 2013, 10). Na državnem izobraževalnem strežniku v Baden-Württembergu je globalna zgodovina razumljena kot mlado področje zgodovinskih študij, ki vse bolj priteguje pozornost tudi drugih disciplin. Kvintesenca tega mladega pristopa naj bi bila sprememba perspektive od evrocentričnega in zahodnega poudarka k zavedanju neevropskih kultur (prim. Marks 2006, 178-180). Vendar je natančna opredelitev globalne zgodovine težko mogoča, saj se pristopi začenjajo na različnih časovnih točkah. To se kaže tudi v projektu velika zgodovina, ki se začne z velikim pokom (prim. Conrad/Eckert 2007, 25).

Tu postane jasno, da sta si pristopa globalne in svetovne zgodovine sicer podobna v svoji makro perspektivi, vendar se lahko prostorski in časovni obseg te perspektive od pristopa do pristopa zelo razlikuje, tako da se zdi enotna in natančna opredelitev tega področja nemogoča (prim. Conrad/Eckert 2007, 25). Simon o vprašanju, kaj je velika zgodovina, zapiše naslednje:

„Velika zgodovina je mlado, transdisciplinarno področje, na katerem si znanstveniki iz različnih akademskih disciplin prizadevajo osmisliti zgodbo, ki jo pripoveduje celota človeškega znanja.“ (Simon 2015, 2)

Že sam obseg in interdisciplinarnost te opredelitve se bistveno razlikujeta od pristopov, ki si „zgolj“ prizadevajo prikazati globalizacijske procese ali globalne kontekste in jih narediti bolj razumljive. V pristopu velike zgodovine so znanstvena spoznanja kontekstualizirana v kontekstu človeške zgodovine in civilizacije ter vpeta v „zgodbo“: „In je povezana z umetnostjo pripovedovanja zgodb, ki je domena humanistike.“ (Simon 2015, 2)

Po drugi strani pa lahko po mnenju Conrada in Eckerta znotraj področja svetovne zgodovine opredelimo štiri širše perspektive, ki so se pojavile v zadnjih letih: Svetovno gospodarstvo in svetovni sistem, analize civilizacij, zgodovina globalizacije in postkolonialne študije (prim. Conrad/ Eckert 2007, 15 in nasl.). Po drugi strani pa po mnenju Siederja in Langthalerja globalna ali svetovna zgodovina „vključuje tudi družbene in kulturne primerjave v edukacijskih znanostih […], v političnih znanostih, v socialnih in kulturnih antropoloških raziskavah [in] v kulturnih študijah“ (Sieder/ Langthaler 2010, 10).

Postane jasno, da pri znanstveni razpravi o opredelitvi globalne zgodovine še ni bil dosežen dogovor, saj se različni pristopi med seboj preveč razlikujejo, ker „skorajda [ni] nobenih meja možnih globalno-zgodovinskih tem“ (Conrad 2013, 198). Na splošno lahko za časovno razsežnost trdimo, da se večina pristopov k globalni zgodovini osredotoča na kontekste „moderne dobe“ in se tako oddaljuje od projekta velike zgodovine, ki se začne z velikim pokom (prim. Conrad/ Eckert 2007, 25). Pogled na prostorsko razsežnost svetovnozgodovinskih ali globalnozgodovinskih pristopov ni vedno usmerjen na celoten svet, veliko bolj pomembno vlogo pri analizi igra „zavedanje globalnih povezav“ (Conrad/ Eckert 2007, 27).

Povzetek

Ugotovimo lahko, da skuša svetovna zgodovina premakniti perspektivo z mikro na makro perspektivo, tako da se osredotoča na globalne povezave in jih skuša razkriti. Posledično je po Conradu mogoče opaziti dva glavna potenciala svetovne zgodovine. Po eni strani lahko svetovna zgodovina z osredotočanjem na mednarodno izmenjavo utira pot globalni zgodovinski zavesti (prim. Conrad 2013, 26). Po drugi strani pa globalna zgodovina odpira možnost pogleda na zgodovino s ptičje perspektive in s tem pokaže bolj kritičen pogled na določen razvoj dogodkov (prim. Conrad 2013, 27). To področje zgodovinske znanosti bo verjetno pridobilo na pomenu tudi za medkulturno komunikacijo.

Literatura

Bergmann, Klaus/ Mayer, Ulrich/ Pandel, Hans-Jürgen/ Schneider, Gerhard (2003): O seriji Forum Historical Learning. In: Popp, Susanne/ Forster, Johanna (ur.): Curriculum Weltgeschichte – Globale Zugänge für den Geschichtsunterricht. Schwalbach, 3.

Christian, David (2011): David Christian – Gesamtgeschichte, 11. april. https://www.youtube.com/watch?v=yqc9zX04DXs [03.07.2019].

Conrad, Sebastian (2013): Globalgeschichte – Eine Einführung, München: Beck.

Conrad, Sebastian/ Eckert, Andreas (2007): Globalgeschichte, Globalisierung, multiple Modernen: Zur Geschichtsschreibung der modernen Welt. In: Conrad, Sebastian/ Eckert, Andreas/ Freitag, Ulrike, (ur.): Globalgeschichte – Theorien, Ansätze, Themen. Frankfurt na Majni: Campus, 7-49.

Forster, Johanna/ Popp, Susanne (ur.) (2003): Curriculum Weltgeschichte – Globale Zugänge für den Geschichtsunterricht, Schwalbach: Wochenschau Verlag.

Marks, Robert B. (2006): The Origins of the Modern World: A Global World History, Stuttgart: Konrad Theiss.

Sieder, Reinhard/ Langthaler, Ernst (ur.) (2010): Globalgeschichte 1800-2010. Dunaj/Köln/ Weimar: Böhlau.

Simon, Richard B. (2015): Kaj je velika zgodovina. In: Simon, Richard B./ Behmand, Mojgan/ Burke, Thomas (ur.): Teaching Big History. Oakland: University of California Press, 1-20.