Sekularizacija

Izraz sekularizacija ni jasno opredeljen in je sporen. Izhaja iz latinske besede saeculum in pomeni „starost“, „stoletje“, pa tudi „svet“ ali „svetovno (misleči)“ (DWDS 2019). Eden od možnih opisov je, da je sekularizacija svetovni nazor, v katerem je idejo Boga kot usmerjevalne sile „nadomestila ideja, v kateri je človek sam vir, podlaga in merilo znanja in delovanja“ (Raes 1986, 31). Sekularizacija tako pomeni, da „cerkve ne ponujajo več duhovne avtoritete, ki bi urejala družbene strukture kot celoto“ (Valadier 1986, 35), ampak „človek […] postane merilo vseh stvari“ (Schrey 1981, 4). Takšne so razmere v današnji Nemčiji in tudi v večini industrializiranih držav sveta. „Naša kultura temelji na sodobnih naravoslovnih znanostih in v njih najde svoj izraz“ (Raes 1986, 13).

Začetki sekularizacije

Ne smemo pozabiti, da „naša sodobna družba nikakor ni v procesu sekularizacije šele zdaj“ (Raes 1986, 13). „Od časa renesanse ni več samoumevno, da posvetna oblast najde svoje upravičenje v religiji“ (Valadier 1986, 37). Že od razvoja znanosti, ki zgolj veri zoperstavljajo nekaj drugega, se razvija tudi sekularizacija. „Razlagalni modeli sveta, ki temeljijo na naravoslovju […], obstajajo […] že tri stoletja in pol“ (Raes 1986, 14). Ti so se razvijali in poglabljali, od „19. stoletja pa je končno […] predmet znanstvene analize celotna čutno zaznavna stvarnost, tudi človek sam“ (Raes 1986, 14).

Nazadnje znanost doseže tako visok status, da je „vse, česar ni mogoče znanstveno dokazati […], sistematično zavrženo in odpravljeno“ (Raes 1986, 17 f.). Sekularizacijo je na primer mogoče razumeti kot „rezultat človekovega odnosa do človeka in narave“ (Valadier 1986, 36). Za to ni potrebna nobena religija, ampak „[t]a antropologija prevzame mesto teologije“ (Schrey 1981, 4).

Vendar je sekularizacija sčasoma vedno naletela na odpor in so jo oblikovali številni zgodovinski dogodki (prim. Schrey 1981, 2). Nekateri ljudje so se na primer počutili ogrožene zaradi izgube domnevno absolutne gotovosti „resnice vere“ (prim. Schrey 1981, 1 f.). Poleg tega se je spreminjala tudi sama sekularizacija, ki jo Schrey npr. opisuje takole: „Sekularizacija kot sekularizacija krščanskih konceptov se spremeni v sekularizem kot odvrnitev od krščanskega izvora.“ (Schrey 1981, 5)

Vrednote in norme danes

Sekularizacija družbe ne pomeni, da je ta prosta vrednot in norm. Tudi v nereligioznem kontekstu „tisto, kar je priznano, priporočeno, spoštovano in […] postane merilo za odločanje in usmerjanje družbenega delovanja“ (Raes 1986, 27). Družbena pravila torej obstajajo tudi tam, kjer je prevladala sekularizacija. Sekularizacija je vplivala na to, da „imajo te družbene vrednote jasno prednost“ (Raes 1986, 28) pred verskimi vrednotami. Te družbene vrednote niso dane s strani višje sile, ampak so na nek način „dogovor državljanov“ (Valadier 1986, 36). Zaradi tega je človeška družba zdaj v „stalnem konfliktu glede skupnih osnov delovanja“ (Valadier 1986, 40). To je vidno tudi v današnji družbi, ki je „očitno že rezultat sekularizacije“ (Raes 1986, 33).

Vendar pa vsa religija ni preprosto izginila. Religije so še vedno prisotne, vendar so bile in so „prestavljene v zasebno sfero posameznika ali družine“ (Raes 1986, 11). Tako zaradi sekularizacije nimajo več neposrednega vpliva na državo in politiko.

Literatura

DWDS – Digitales Wörterbuch der deutschen Sprache (ur.): Berlin-Brandenburgische Akademie der Wissenschaften. https://www.dwds.de/wb/s%25C3%25A4kularisieren [02.02.2019].

Raes, Jean (1986): Secularisation. V: Kerber, Walter (ur.): Secularisierung und Wertewandel. Analize in razmišljanja o družbenem položaju v Evropi. München: Peter Kindt, 11-34 (= Fragen einer neuen Weltkultur. Publikacije raziskovalnega in študijskega projekta Rottendorfove fundacije na filozofski fakulteti, 2. zvezek).

Schrey, Heinz-Horst (1981): Uvod. V: ders. (Ed.): Sekularizacija. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1-48 (= Wege der Forschung, Vol. CDXXIV).

Valadier, Paul (1986): Kritična vprašanja o sekularizaciji. V: Kerber, Walter (ur.): Secularisierung und Wertewandel. Analize in razmišljanja o družbenih razmerah v Evropi. München: Peter Kindt, 35-52 (= Fragen einer neuen Weltkultur. Publikacije raziskovalnega in študijskega projekta Rottendorfove fundacije na Filozofski fakulteti, 2. zvezek).