Riemann-Thomannov model

Riemann-Thomannov model je leta 1975 razvil Fritz Riemann, leta 1988 pa ga je prevzel psiholog Christoph Thomann. Schulz von Thun ga je sčasoma uporabil za medosebno komunikacijo. Model poskuša lažje razložiti osebnost in vedenje ter navaja, da obstajata ustrezna nasprotna pola bližine (medosebni stik, harmonija, varnost) in razdalje (neodvisnost, mirnost, individualnost) ter trajanja (red, pravilnost, nadzor) in spremembe (raznolikost, spontanost, ustvarjalnost).

V ta koordinatni sistem je mogoče vključiti vsako osebnost. Glede na orientacijo se pojavi drugačen osebni odnos do sogovornika. V idealnih razmerah bi bilo treba vzpostaviti ravnovesje teh osnovnih teženj, vendar je v medosebni komunikaciji običajno hkrati aktivirana le ena od nasprotujočih si izrazov. Kako se oseba odziva, komunicira ali čuti, je zato mogoče delno izpeljati iz tega modela in ga včasih bolje razumeti. Če se na primer oseba z močno potrebo po oddaljenosti sreča z osebo s potrebo po bližini, lahko pride do napetosti in medosebnih konfliktov.

Literatura

Schulz von Thun, Friedemann (o. J.): das Werte- und Entwicklungsquadrat. https://www.schulz-von-thun.de/die-modelle/das-werte-und-entwicklungsquadrat [13.01.2021].

Lubienetzki, Ulf / Schüler-Lubienetzki, Heidrun (2020): Pogovorimo se med seboj. Psihologija uspešnega pogovora. Hamburg: Springer Verlag.