Razpršene kulture

Jürgen Bolten se kot znanstvenik s področja kulture in komunikacije ukvarja z vprašanji, kaj je pravzaprav opredeljeno kot kultura in kako jo je mogoče opisati. Njegov koncept fuzzy kultur zagovarja odprto, večplastno razumevanje kulture, ki kulturne prostore pojmuje kot dinamične mrežne strukture. Po fuzzy logiki Lotfija Zadeha se fuzzy nanaša na stanja, ki ostajajo nejasna in tako logično večvredna (prim. Bolten 2011, 2).

Od dvovrednotnega k večvrednotnemu pojmovanju kulture

Dvovredno razumevanje kulture v prvi moderni dobi je temeljilo na ideji, da vsak narod tvori svojo homogeno skupino in ga je zato treba obravnavati kot samozadostnega. V skladu s tem so kulturne meje potekale sinhrono z geografskimi mejami, lastno kolektivno identiteto pa je bilo mogoče oblikovati zlasti z razmejitvijo od tujega. V tej binarni logiki je bilo mogoče dejavnike, kot so vera, etnična pripadnost ali jezik, razlagati kot kulturne. Sociolog Ulrich Beck to razlago enači s podobo posode (prim. Bolten 2013, 2).

Mreža

Vendar pa je ta opredelitev tekom globalizacije vse bolj izgubljala svojo resničnostno trditev. Posodo je nadomestila podoba medkulturnega omrežja, ki je po Boltenu edinstvena prednost večplastnega koncepta kulture. Njegova opredelitev izvaja spremembo perspektive, ki namesto poudarjanja razlik predstavlja medkulturne odnose vzajemnosti. Tako je vsak posameznik hkrati član različnih kolektivov, kar pomeni, da ni več mogoče posploševati, temveč je treba govoriti o relativnih stopnjah pripadnosti. To velja tako na medkulturni kot na znotrajkulturni ravni. Zaradi tega so razpršene kulture podvržene stalnim strukturnim procesom spreminjanja in jih je mogoče opisati le kot odprte in heterogene (prim. Bolten 2011, 2-4).

Poudariti je treba, da Boltenov koncept kulture ne nadomešča prvega, temveč ga vključuje. V večvrednostnem načinu razmišljanja „oboje/ali“ je tako vključeno dvovredno mišljenje „bodisi/ali“. To razmerje je primerljivo z daoističnim jinom in jangom, ki bi bila nepredstavljiva brez ustreznega drugega (prim. Bolten 2011, 2). Sporno je, ali lahko večvrednostni koncept kulture pripišemo drugi modernosti ali pa deluje kot vmesna stopnja modernosti (prim. Bolten 2013, 2).

Povečanje

Težava večvrednostnega koncepta kulture je v tem, da lahko njegova kompleksnost pri uporabi hitro privede do analitične izgube orientacije. Da bi to preprečili, Bolten priporoča, da se najprej približamo mikroravni konkretnega polja kulturnega delovanja, nato pa se približamo makroravni strukturnih pogojev. Z večkratnim preklapljanjem med obema perspektivama bi lahko zmanjšali nevarnost posploševanja, saj bi bile ugotovitve že na začetku postavljene v relativno razmerje. Tako se z mikro perspektive običajno vse kaže veliko bolj heterogeno kot z makro perspektive (prim. Bolten 2013, 3). Boltenov Sandbergov model služi kot dodatna ponazoritev strukturno-procesualne narave kulture.

Literatura

Bolten, Jürgen (2014): Fuzzy Sandberg – oder: (Wie) lassen sich Kulturen beschreiben? http://iwk-jena.uni-jena.de/wp-content/uploads/2019/03/2014_Fuzzy_Sandberg.pdf [12.03.2020].

Bolten, Jürgen (2013): Fuzzy Cultures: Consequences of an open and multi-valued concept of culture for conceptualisations of intercultural personnel development measures (Nejasne kulture: Posledice odprtega in večvrednostnega koncepta kulture za konceptualizacijo ukrepov medkulturnega razvoja osebja). http://iwk-jena.uni-jena.de/wp-content/uploads/2019/03/Bolten_2013_Fuzzy_Cultures.pdf [12.03.2020].

Bolten, Jürgen: Fuzzija in večvrednost (2011): „Medkulturna kompetenca“ na ozadju odprtega koncepta kulture. http://iwk-jena.uni-jena.de/wp-content/uploads/2019/03/2011_Unschaerfe_Mehrwertigkeit_Ik-Kompetenz_fuzzy.pdf [12.03.2020].

Bolten, Jürgen (2010): Fuzzy Diversity“ as the Basis of Intercultural Dialogue Skills. http://iwk-jena.uni-jena.de/wp-content/uploads/2019/03/2010_FuzzyDiversity_EWE_Auernheimer.pdf [04.03.2020].