Raznolikost

Izraz raznolikost se ne nanaša na ustaljen, jasno opredeljen koncept, temveč predstavlja diskurz, ki „obravnava vprašanje ustreznega političnega, pravnega, ekonomskega in pedagoškega obravnavanja družbene raznolikosti“ (Sievers 2013, 16 f.). V skladu s tem obstajata dve različni razumevanji raznolikosti. Na eni strani se raznolikost razume kot raznolikost s poudarkom na razlikah, na drugi strani pa kot razumevanje povzetka skupnih značilnosti in razlik (prim. Sievers 2013, 17).

Raznolikost in razlike

Schönhuth v zvezi s tem navaja, da izraz lahko pomeni raznolikost v smislu obsega in raznolikosti, pa tudi razliko v smislu različnosti in posebnosti. Opozoriti je treba, da se raznolikost uporablja v pozitivnem smislu, razlika pa v negativnem (prim. Schönhuth 2011, 52). Tudi Sievers izpostavlja dve ravni pristopov k raznolikosti, vendar razlikuje med analitičnim in normativnim pristopom. Prvi razlikuje le raznolikost kot tako, medtem ko normativni pristop pozitivno ovrednoti predhodne opise in poudarja spoštovanje vsakega človeka (Sievers 2013, 17).

Po mnenju Allemann-Ghionda je raznolikost sestavljena iz značilnosti, povezanih s posameznikom in skupino. Poudarja tudi, da so te deloma prirojene, deloma individualno pridobljene, deloma pa jih ustvarjajo zakoni in institucionalna praksa ter okvirni pogoji. Kot primere Allemann-Ghionda navaja socialno-ekonomski status, etnično pripadnost, narodnost, spol ali spol, veroizpoved in številne druge (prim. Allemann-Ghionda/ Bukow 2011, 25). Poleg tega po mnenju Schröterja koncept raznolikosti vključuje zahtevo po strpnosti, nediskriminaciji in uresničevanju enakih možnosti (Schröter 2009, 79). Zato po Schönhuthu koncept raznolikosti postane pomemben v medsebojnem razmerju med kulturno raznolikostjo in državnimi ali nadnacionalnimi ukrepi ter na delovnem mestu (prim. Schönhuth 2011, 54).

Izobraževanje o raznolikosti in upravljanje raznolikosti

Pomembnost koncepta raznolikosti se odraža v nadaljnjih konceptih, kot sta koncept izobraževanja o raznolikosti in koncept upravljanja raznolikosti. Po Barmeyerju je slednji ameriški koncept, „ki heterogenost članov v organizaciji prepoznava kot priložnost in vrednote ter je namenjen učinkovitemu izkoriščanju s tem povezanega potenciala vsakega posameznega zaposlenega […]“ (Barmeyer 2012, 40).

V tem kontekstu naj bi obstajale štiri razsežnosti raznolikosti – osebna, notranja, zunanja in organizacijska. Tudi koncept izobraževanja o raznolikosti se osredotoča na raznolikost kot potencial in izziv ter bogastvo priložnosti. V zvezi s tem pa bi bilo treba izpolniti številne naloge, ki bi jih bilo treba opraviti. Koncept bi bilo treba uporabiti pri izobraževanju na področju osrednjih kulturnih tehnik, učenja na podlagi samostojno izbranih tem in lastnih interesov, z vključujočimi izobraževalnimi ustanovami s heterogenimi učnimi skupinami, notranjo diferenciacijo, kompenzacijo pomanjkljivosti ter dostopnostjo itd (prim. Hauenschild/ Robak/ Sievers 2013, 12-13).

Ocena koncepta raznolikosti

Ena od kritičnih točk v raziskavah je, da je koncept raznolikosti zgolj reprodukcija družbenih razlik, pri čemer „barvitost“ ni cilj, temveč problem. Ne gre namreč za razlikovanja, kot sta dan in noč, temveč za družbene neenakosti v zvezi z razlikovanjem med moškimi in ženskami, migranti in nemigranti, invalidi in neinvalidi itd (prim. Walgenbach 2017, 121).

Hormel ob sklicevanju na to formulira, da poskušajo diskurzi, povezani z raznolikostjo, združiti dva pristopa, in sicer programiranje proti diskriminaciji ter vrednotenje družbene in kulturne raznolikosti, da bi povečali različne rezultate (prim. Hormel 2008, 21). Sievers navaja, da je treba izraz raznolikost opredelitveno izostriti, da bi ga lahko razlikovali od izrazov, kot so raznolikost, heterogenost ali razlika, in da bi posredoval dodatno vsebino (prim. Sievers 2013, 18).

Literatura

Allemann-Ghionda, Cristina/ Bukow, Wolf-Dietrich (ur.) (2011): Places of Diversity (Kraji raznolikosti). Formati, ureditve in uprizoritve. Wiesbaden: VS.

Barmeyer, Christoph (2012): Diversity Management. In: ers.: Taschenlexikon Interkulturalität. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 40-42.

Hauenschild, Katrin/ Robak, Steffi/ Sievers, Isabel (ur.) (2013): Diversity Education. Zugänge – Perspektiven – Beispiele. Frankfurt a. M.: Brandes & Apsel.

Hormel, Ulrike (2008): Raznolikost in diskriminacija. In: Sozial Extra 11/12, Praxis aktuell: Soziale Arbeit und Diversity, 20-23.

Schönhuth, Michael (2011): Raznolikost. V: Kreff, Fernand/ Knoll, Eva-Maria/ Gingrich, Andre (ur.): Lexikon der Globalisierung. Bielefeld: Transcript.

Schröter, Susanne (2009): Gender and Diversity. Kulturne študije in zgodovinski pristopi. In: Andresen, Sünne/ Koreuber, Mechthild/ Lüdke, Dorothea (ur.): Gender and Diversity: Nightmare or Dream Couple? Interdisciplinarni dialog o „modernizaciji“ politike spolov in enakosti. Wiesbaden: VS.

Walgenbach, Katharina (2017): Heterogenost – intersekcionalnost – raznolikost v edukacijski znanosti. Opladen/ Toronto: Barbara Budrich Verlag.