Postkolonializem

Na eni strani se postkolonializem nanaša na obdobje po koncu kolonialne tuje nadvlade in posledične konstelacije na kulturni, družbeni in politični ravni (prim. Hegerfeldt 2007, 602). Po drugi strani ga razumemo kot intelektualni tok postmodernistov, ki se ukvarja z zgodovino (evropskega) kolonializma in uporablja različne impulze iz sociologije, jezikoslovja ter literarnih, kulturnih, zgodovinskih in političnih študij (prim. ibid.). Preučevanje kulture in identitete narodov ali skupin prebivalstva, ki so jih oblikovali kolonizacijski konteksti, naj bi prineslo preizpraševanje trajnosti imperialističnih struktur na različnih področjih življenja (prim. Young 2001, 57).

Postkolonialni diskurz tako vzbuja kritičen razmislek o „kolonialnih pogojih preteklosti, ki so se ohranili v sedanjosti“ (Pourmokhtari 2013, 1786), in dekonstruira zahodne oziroma evropocentrične predpostavke o nezahodnih družbah (Afrika, Indija, Bližnji in Srednji vzhod). Poglavitni cilj postkolonializma je raziskovanje kolonialnih krivic, rušenje globalnih hierarhij z družbeno emancipacijo postkolonialnih skupin in rekonstrukcija njihove kulturne baze znanja (prim. Hegerfeldt 2007, 602).

Pionirji postkolonializma

Poleg protikolonialističnih spisov F. Fanona se je kot prelomna za oblikovanje postkolonialne teorije izkazala znamenita študija Orientalism (1978) palestinskega literarnega znanstvenika Edwarda Saida, ki velja za temeljno besedilo postkolonialističnih pristopov (prim. ibid.). Temeljna teza predpostavlja obstoj subtilnih, vztrajnih evrocentričnih predsodkov do arabsko-islamskega sveta in njegove kulture (prim. Boatcă 2015, 114).

Poseben pomen imajo tudi poststrukturalistična dela H. Bhabhe in G. Spivak. Slednja „razvija koncept hibridnosti kot osrednji vidik postkolonialne identitete, po katerem avtoriteto kolonialnih gospodarjev spodkopava odtujena prisvojitev njihove kulture s strani koloniziranih skupin. V spopadu kultur se odpre vmesni prostor, ki omogoča upor in posredovanje.“ (Hegerfeldt 2007, 602)

Polemike o postkolonializmu

Pristopi, kritični do kolonializma, ki se uvrščajo pod izraz postkolonializem, so kritični. Kritike vključujejo „uporabo zahodnih teoretskih diskurzov za postkolonialne probleme ter uporabo zahodnih oblik in jezikov s strani postkolonialnih avtorjev“. (ibid.)

Poleg tega se postkolonializmu očita, da ohranja imperializem, saj se preveč osredotoča na pojem kolonializma in zamegljuje razlike med zgodovinsko izkušenim kolonializmom ter sedanjimi postkolonialnimi razmerami (prim. ibid.).

Od „postkolonialnega obrata“ do „dekolonialne možnosti

Pristop dekolonialnosti, ki je nastal na podlagi kolonialne izkušnje Latinske Amerike, se od prejšnjega postkolonialističnega teoretiziranja razlikuje po tem, da se bolj osredotoča na tematska področja politične ekonomije (prim. Boatcă 2015, 124). Razumeti jo je treba kot protireakcijo na homogenizirajoče težnje postkolonialnih študij, medtem ko so nasprotna stališča zanemarjena (prim. ibid., 121).

Pojem kolonialnosti je treba razlikovati od kolonializma in v nasprotju s slednjim opisuje trajno, nenehno obstoječo strukturo moči, ki je nastala s kolonizacijo Amerike s strani Evrope in predstavlja tako senčno stran kot tudi nujni pogoj zahodne modernosti (prim. ibid., 119).

V tem kontekstu Mignolo dodaja: „‚Dekolonialno‘ se vse bolj uporablja za označevanje političnih in epistemičnih projektov, ne pa za disciplinarno filozofijo študija. […] Dekolonialnost torej pomeni tako analitično nalogo razkrivanja logike kolonializma kot tudi perspektivno nalogo prispevanja k izgradnji sveta, v katerem bodo sobivali številni svetovi.“ (Mignolo 2012, 54)

Literatura

Boatcă, Manuela (2015): Postkolonializem in dekolonializem. V: Fischer, Karin/ Hauck, Gerhard/ Boatcă, Manuela (ur.): Handbuch Entwicklungsforschung. Wiesbaden: Springer VS, 113-123.

Hegerfeldt, Anne (2007): Postkolonializem. In: Burdorf, Dieter/ Fasbender, Christoph/ Moennighoff, Burkhard (ur.): Metzler Lexikon Literatur. Termini in definicije. Tretja izdaja. Stuttgart/ Weimar: Metzler, 602.

Mignolo, Walter (2012): The darker side of western modernity (Temnejša stran zahodne modernosti). Durham: Duke University Press.

Pourmokhtari, Navid (2013): A Postcolonial Critique of State Sovereignty in ir: the contradictory legacy of a „West-centric“ discipline (Postkolonialna kritika državne suverenosti v iru: protislovna dediščina „zahodnocentrične“ discipline). In: Third World Quarterly 34.

Young, Robert J. C. (2001): Postkolonializem. An Historical Introduction. Oxford: Blackwell Publishing.