Populizem

Populizem (latinsko populus „ljudstvo“) je po Dudenu „ljudska, pogosto demagoška politika, za katero je značilen oportunizem in katere cilj je pridobiti naklonjenost množic (z namenom volitev) z dramatiziranjem političnih razmer“ (Duden 2015, 1367). Gre za poziv ljudstvu, ki se odraža v sami besedi (prim. Decker, 37). Izraz populizem vsebuje pripono -mus, s čimer je mišljeno pretiravanje per se in je usmerjeno proti sestavinam demokratične ustavne države (prim. Wielenga/ Hartleb 2011, 11).

Značilnosti populizma

Populizem izhaja iz volje ljudstva in s tem legitimira svojo avtoriteto. Zase zahteva resnico, ki je nedemokratična, pa tudi neznanstvena in je ni mogoče utemeljiti z dejstvi. Dokler to resnico sprejema posameznik, velja za absolutno (prim. Stegemann 2017, 64).

Značilnosti populizma so navedene v nadaljevanju:

Populizem je kombinacija „ideoloških elementov, metafor, slogovnih elementov in tudi politične prakse“ (Lucardie 2011, 20). Poleg tega imajo populisti „surov, neposreden, če ne celo vulgaren slog in uporabo besed“ (ibid.).
Po mnenju populistov je ljudstvo homogena, moralno krepostna skupnost brez interesnih razlik (prim. ibid.). Zdrava pamet, tj. zdrava pamet ljudstva, je boljše merilo za politične odločitve v primerjavi s strokovnim znanjem elite (prim. ibid.). Po mnenju populistov je elita vedno pokvarjena, zlonamerna, zavajajoča in zarotniška (prim. ibid.).
Populisti potrebujejo zunanje skupine (večinoma priseljence), ki delujejo kot grešni kozli in proti katerim lahko mobilizirajo ljudi, ne da bi neposredno napadali elito. Hkrati obtožujejo elito, da daje prednost tem manjšinam pred lastnim ljudstvom (prim. ibid., 21).
Po mnenju številnih raziskovalcev želijo populisti posredno, parlamentarno demokracijo nadomestiti ali dopolniti z neposredno ali plebiscitarno demokracijo. Poleg tega populistična gibanja vodijo karizmatični voditelji, ki trdijo, da utelešajo voljo ljudstva (prim. Decker 2011, 37; prim. ibid., 21).

Literatura

Decker, Frank (2011): Demokratični populizem in ali populistična demokracija? Opombe o težavnem razmerju. V: Wielenga, F./ Hartleb, F. (ur.): Populizem v sodobni demokraciji. Nizozemska in Nemčija v primerjavi. Münster: Waxmann, 39-54.

Uredništvo Duden (2015): Duden – Nemški univerzalni slovar. Das umfassende Bedeutungswörterbuch der deutschen Gegenwartssprache. 8. izd. Berlin: Bibliographisches Institut.

Lucardie, Paul (2011): Populizem: konceptualno-zgodovinske in teoretične opombe. V: Wielenga, F./Hartleb, F. (ur.): Populism in Modern Democracy. Primerjava Nizozemske in Nemčije. Münster/ New York: Waxmann, 17-38.

Stegemann, Bernd (2017): The spectre of populism. Esej o politični dramaturgiji. Berlin: Theater der Zeit.

Wielenga, Friso/ Hartleb, Florian (2011): Uvod. V: Wielenga, F./ Hartleb, F. (ur.): Populism in Modern Democracy. Nizozemska in Nemčija v primerjavi. Münster/ New York: Waxmann, 7-16.