Področje kulture

Neologizem kulturna sfera je sestavljen iz izraza kultura in geometrijskega izraza telesna sfera in izhaja iz Herderja. Herder ta nazorni model imenuje tudi „model krogle kultur“. Latinska beseda cultura pomeni „skrb, gojenje“ (prim. Metzler Lexikon 2007, 407). Beseda kultura je bila kot znanstveni izraz prvič uporabljena v 18. stoletju za razliko od narave in označuje „vsako vrsto človeškega usposabljanja, dejavnosti in proizvodnje, ki presega tisto, kar daje narava, in ustvarja nove artefakte, veščine, pomene in simbole“ (Metzler Lexikon 2007, 407).

Civilizacija

V Franciji so izraz kultura uporabljali kot sopomenko za civilizacijo (prim. Metzler Lexikon 2007, 408), da bi opisali dejstva, človekove sposobnosti in dosežke, ki so temeljili na določeni stopnji izobrazbe, in jo razlikovali od barbarstva. Danes se izraz uporablja na podoben način, tako da se kultura razume v ožjem pomenu kot uprizoritvene umetnosti, vizualne umetnosti, glasba, gledališče, film, literatura ali arhitektura (kulturglossar.de 2019).

Vendar se je pomen izraza sčasoma razširil, tako da danes po vsakdanjem, neznanstvenem razumevanju izraz kultura pomeni značilnosti ljudi in njihovih skupnih prednikov. Pomeni „življenjski svet, v katerem se gibljemo, ki smo ga ustvarili in nenehno poustvarjamo s skupnim življenjem in v katerem se običajno gibljemo nereflektirano (skupne vrednote/pogledi)“ (kulturglossar.de 2019). To med drugim vključuje običaje, vrednote, norme in jezike.

Sferični model kultur

Herder v svojem sferičnem modelu kultur poskuša „zajeti vse človeške izraze življenja“ (Kohl 2013, 23). Predpostavlja, da so kulture samosvoji, homogeni sistemi, ki imajo središče ali težišče kot krogla. Težišče je lahko opredeljeno z etnično pripadnostjo ali pripadnostjo ljudstvu in skupnim jezikom. Herderjev sferični model in njegovo pojmovanje homogene, samosvoje kulture je mogoče razložiti z idejo nacionalne države, ki se je pojavila v 18. stoletju in so jo v času nacionalsocializma poskušali radikalno normativno uveljaviti (Welsch 2010, 8 in nasl.), vendar jo sodobni raziskovalci kritizirajo. Zanemarja namreč dejstvo, da lahko pride do „etničnega mešanja“ (Kohl 2013, 24) in da je to vedno potekalo v okviru migracijskih procesov. Primeri v tem kontekstu so selitve narodov in beg politično preganjanih ljudi v 20. in 21. stoletju.

Subkulture in mladinske kulture

Poleg tega se kritizira, da po tem stališču posameznik ne sme odstopati od svoje kulture, temveč se mora obnašati v skladu z družbenimi vrednotami te kulture. V tem kontekstu se že opredelitev družbenih vrednot kulture izkaže za problematično, saj lahko tudi znotraj družbe, označene kot kultura, obstajajo razlike v stopnji izobrazbe, finančnem položaju in politični usmerjenosti. Pogosto se v družbi razvijejo številne subkulture in mladinske kulture, ki si lahko tudi medsebojno konkurirajo. Primer za to sta poppersko in punkovsko gibanje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Literatura

Burgdorf, D./ Fasbender, C./ Moennighoff, B. (ur.) (2007): Metzler Lexikon Literatur. Pojmi in definicije. Tretja izdaja. Stuttgart, Weimar: J. B. Metzler.

Welsch, W. (2010): Standbeine dürfen nicht zum Klumpfuß werden. Wolfgang Welsch v pogovoru o transkulturno usmerjeni družbi – in o tem, kako lahko glasba združuje ljudi. In: Musikforum. Onkraj meja. Poti v transkulturne svetove. Izdaja 1. januar-marec.

Schönhuth, M. (ur.): Das Kulturglossar. http://kulturglossar.de/html/k-begriffe.html#kulturbegriff_eng [03.12.2019].

Kohl, P. (2013): Prevrednotenje in identiteta v transkulturnem prostoru. Različne recepcije dveh mestnih četrti v Mannheimu. Wiesbaden: Springer.