Pobeg

Pobeg opisuje beg iz življenjske situacije, ki je zaznana kot neprijetna ali ogrožajoča, v kateri se išče zaščita ali zatočišče (prim. Wahrig 2011, 534).

Ženevska konvencija o beguncih

Mednarodno pravo razlikuje med ljudmi, ki so prisiljeni v beg zaradi opredeljenih zunanjih vplivov, in ljudmi, ki zapustijo svojo domovino po lastni volji v iskanju boljših življenjskih možnosti. V skladu s členom 1A Ženevske konvencije o beguncih se oseba šteje za begunca, če je „zunaj države zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja“ (UNHCR 2017, 2). V več kot 120 državah je ta opredelitev Konvencije priznana kot veljavno mednarodno pravo.

Vojna in preganjanje

Ljudje zapuščajo svoje domove iz najrazličnejših razlogov. Glavni vzrok za beg sta vojna in preganjanje. V večini primerov gre za notranje državljanske vojne, v katerih se nasilno spopadajo oblastno-politični konflikti med osrednjimi vladami in oboroženo opozicijo ali konkurenčnimi milicami. V zadnjih desetletjih je pred takšnimi vojnami pobegnilo na milijone ljudi po vsem svetu ali pa so bili razseljeni kot etnične manjšine. Te vojne se razlikujejo od klasičnih vojn. Nove vojne se bijejo med skupinami prebivalstva znotraj države. Za razliko od vojn, ki zasledujejo premagovanje nasprotne vojske, so nove vojne neposredno usmerjene proti civilnemu prebivalstvu. „Čeprav je v njih […] prizadeta le ena država, pogosto povzročijo čezmejne tokove beguncev“ (Heintze 1999, 59).

Revščina in lakota kot vzrok za beg

Poleg tega revščina, zlasti množična, velja za strukturni vzrok bega. Pri tem ima glavno vlogo lakota. Čeprav je na svetu dovolj hrane, da bi lahko nahranili vse prebivalstvo, vse več ljudi umira zaradi bolezni, povezanih s prehrano. Begunci zaradi revščine so ljudje, „ki zaradi gospodarskega nazadovanja držav ali regij bežijo ali se odpravijo na pot v iskanju boljših življenjskih razmer“ (Eid 1999, 70). Praviloma beg pred revščino poteka v več fazah. Najprej ljudje zapustijo domove svojih prednikov, ki jim ne nudijo zadostnih ali nobenih življenjskih možnosti. Nato se preselijo v najbližje mesto v svoji državi. Nato se preselijo v sosednja mesta, sosednje države in druge regije na jugu. Če ni možnosti, ki bi jim zagotovile življenje, poiščejo zatočišče v državah na severu v iskanju dela in finančnih sredstev za preživetje (prim. Eid 1999, 70).

Rast prebivalstva kot vzrok za beg

Drugi vzrok za beg je rast svetovnega prebivalstva, ki vodi v poslabšanje življenjskih razmer. Čeprav imajo nekatere zahodne industrijske države večjo gostoto prebivalstva kot nekatere države v razvoju, je rast prebivalstva velik izziv zlasti za države v razvoju. V primerjavi z gostoto prebivalstva imajo veliko premalo sredstev za dostojno življenje (prim. Eid 1999, 76).

Kršenje človekovih pravic

Splošne človekove pravice vključujejo pravico do spoštovanja življenja, prepoved suženjstva, suženjstva in mučenja, zaščito pred samovoljnim odvzemom prostosti ter prepoved diskriminacije na rasni in verski podlagi (prim. Maier-Borst 1999, 97). Kršitev teh človekovih pravic pogosto vodi ljudi k iskanju varnosti na drugih področjih.

Okoljski begunci

Poleg vojne in preganjanja, lakote in revščine ter kršitev človekovih pravic velja za vzrok za beg tudi degradacija okolja. Zaradi prekomernega onesnaževanja okolja lahko prizadeta območja postanejo neprimerna za obdelovanje ali celo neprimerna za bivanje. Najbolj znan primer je zdaj večinoma zapuščena okolica jedrskega reaktorja v Černobilu v Ukrajini. Vendar lahko ostanki pesticidov ali odlaganje onesnaževalcev prav tako povzročijo, da je država neprimerna za bivanje. Veliko več okoljskih beguncev nastane zaradi plazeče se degradacije okolja, ki gre z roko v roki s preprečevanjem uporabe naravnih virov. Tudi naravne nesreče, ki jih je povzročil človek, kot so podnebne spremembe, lahko naredijo območja neprimerna za bivanje, tako da je beg pogosto edina rešitev (prim. Biermann 1999, 87 in nasl.).

Literatura

Biermann, Frank (1999): Stirbt die Natur, flieht der Mensch. Uničevanje okolja kot vzrok za beg. V: Hutter, Franz-Joseph/ Mihr, Anja/ Tessmar, Carsten (ur.): Menschen auf der Flucht. Opladen: Leske + Budrich, 87-95.

Eid, Uschi (1999): Eid (Eid, Eid, Eid, Eid), revščina, lakota, prenaseljenost. In: Hutter, Franz-Joseph/ Mihr, Anja/ Tessmar, Carsten (ur.): Menschen auf der Flucht. Opladen: Leske + Budrich, 69-86.

Heintze, Hans-Joachim (1999): Kriege, Flucht Vertreibung. In: Hutter, Franz-Joseph/ Mihr, Anja/ Tessmar, Carsten (ur.): Menschen auf der Flucht. Opladen: Leske + Budrich, 59-68.

Maier-Borst, Michael (1999): Kršitve človekovih pravic kot vzrok za beg. V: Hutter, Franz- Joseph/ Mihr, Anja/ Tessmar, Carsten (ur.): Menschen auf der Flucht. Opladen: Leske + Budrich, 97-112.

UNHCR (2017): Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951. Protokol o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967: https://www.uno- fluechtlingshilfe.de/uploads/media/GFK_Pocket_2015_01.pdf [26.03.2020].

Wahrig, Gerhard (2011): Wahrig Deutsches Wörterbuch. 9. izd. Gütersloh/München: Wissen Media.