Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja je avstralski jezikoslovec Craig Volker od študentke iz avstralskega mesta Goldcoast izvedel, da doma na Papui Novi Gvineji govori nemško. Tako je jezikoslovec odkril takrat neznani kreolski jezik, znan kot „Unserdeutsch“ (prim. welt.de 2016). Ta kreolski jezik, ki temelji na nemščini, danes na Papui Novi Gvineji govori približno 100 ljudi (prim. Haarmann 2002, 268). V primerjavi z jezikom Unserdeutsch, ki ga govori zelo malo ljudi, se je na Papui Novi Gvineji na podlagi angleščine razvil ločen pidgin jezik Tok Pisin, ki ga danes govori celo približno 2,5 milijona ljudi (prim. Haarmann 2002, 361).
Razmejitev
Načeloma je pidžinski jezik težko jasno razmejiti od kreolskega jezika, saj je prehod tekoč. Vendar pa se pidžinski jezik nanaša na „namenski jezik trgovinskih stikov ali pomožni trgovinski jezik, ki se je razvil zaradi komunikacijskih potreb, ki se pojavljajo v trgovini in poslovanju na območju čezmorskih pristanišč“ (Lewandowski 1994, 815). Pidžinski jezik torej nastane v jezikovni sili, v stiku med govorci dveh ali več jezikov brez medsebojnega razumevanja jezika (prim. Bußmann 2002, 518). Če se pidgin jezik nativizira, tj. razvije v materni jezik, ga imenujemo kreolski jezik.
Izvor
Čeprav izvor izraza ni jasno določen, se v raziskavah domneva, da izraz pidgin izhaja iz kitajske izgovorjave angleške besede business „Geschäft, Handel“ (prim. Bußmann 2002, 518). Pidžini so se pojavili v čezmorskih kolonijah, ko so jeziki evropskih vladarjev (angleščina, francoščina, španščina, nizozemščina, portugalščina) prevzeli vlogo jezikov donatorjev in postali lingua franca (prim. Bußmann 2002, 518). V tem kontekstu je jezik donator „prevladujoča, prestižna, družbeno bolj cenjena različica znotraj jezikovne skupnosti, ki ima trajen vpliv na manj cenjeno različico“ (Bußmann 2002, 668 f.).
Klasifikacija
Po naslednjih značilnostih se pidžinski jezik razvršča kot tak:
– nihče ga ne govori kot materni jezik.
– Ima poenostavljeno fonološko, morfološko in skladenjsko strukturo.
– Ima zelo okrnjeno besedišče.
– Običajno ni zapisan.
– Služi kot sredstvo sporazumevanja različnih etničnih skupin v večjezičnih situacijah (prim. Lewandowski 1994, 816).
Zapuščina kolonialne dobe
Kot neoprijemljiva dediščina kolonizacije se pidžini ne govorijo samo na Papui Novi Gvineji, ampak tudi v Afriki, ki temeljijo na evropskih jezikih in so „nastali kot fuzijski izdelki v stiku z afriškimi jeziki, npr. kamerunski pidžin ali Wes Cos, Krio, Crioulo ali portugalska kreolščina v zahodni Afriki“ (Haarmann 2002, 129). Poleg tega se je v Namibiji (Afrika) v času nemškega kolonialnega obdobja uveljavil pidgin, imenovan „kuhinjska nemščina“ (v angleščini „Namibian Black German“/“NBG“), ki ga govori približno 15.000 ljudi.
Literatura
Bußmann, H. (ur.) (2002): Lexikon der Sprachwissenschaft. 3. izdaja. Stuttgart: Kröner.
Haarmann, H. (2002): Sprachenalmanach. Dejstva in številke o vseh svetovnih jezikih. Frankfurt: Campus.
Heine, Matthias (2016): How the children of Neuprommern invented a language. https://www.welt.de/kultur/article153927764/Wie-Kinder-aus-Neupommern-eine-Sprache-erfanden.html [17. 12. 2019].
Lewandowski, T. (1994): Lingvistični slovar. 2. izd. Wiesbaden: Quelle & Meyer.