Neonacizem
Opredelitev
Izraz „neonacizem“ se nanaša na politično skupino, katere glavna značilnost je „prizadevanje (po letu 1945) za oživitev nacionalsocializma“. Glavne značilnosti ideologije te skupine so nacionalizem, rasizem, zahteva po avtoritarni „Führerstaat“ in odprava demokratičnih načel. V nasprotju s subkulturnim desničarskim ekstremizmom je za neonaciste značilen močnejši politični aktivizem. Večji del neonacistične scene se neposredno identificira z usmeritvijo političnega vodstva in rasističnimi čustvi nacistične dobe, v kateri je ta avtoritarna državna ureditev videti kot ideal. „V delu scene pa se politika Adolfa Hitlerja obravnava kot odmik od „čiste doktrine“ domnevno pravega nacionalsocializma.“
Pojav in širjenje
Približno od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja so se predvsem v NDR (1949-1990) oblikovale neonacistične skupine, ki v nasprotju s starimi nacisti nimajo neposredne povezave s tretjim rajhom in režimom Adolfa Hitlerja. Predstavniki neonacizma so tako večinoma mladi ljudje, ki zagovarjajo ideologijo nacionalsocializma in kažejo tudi večjo nagnjenost k nasilju.
Leta 1996 je zveznemu voditelju NPD (Nacionaldemokratske stranke Nemčije) Udu Voigtu uspelo v svojo stranko pridobiti vse več delov in skupin skrajno desničarskega spektra, nakar se je vse bolj povečala tudi javna politična dejavnost. Od leta 1997 je bilo vsako leto organiziranih več kot 100 demonstracij, pohodov in shodov radikalne desnice.
Leta 2000 so bila zaradi visoke stopnje agresivnosti in pripravljenosti na uporabo nasilja prepovedana številna združenja, nastala pa so ohlapna združenja ljudi, imenovana tudi tovarištva. Število neonacistov je 2200.
Zvezni urad za zaščito ustave je leta 2007 ocenil, da je bilo približno 4400 neonacistov ter 107 neonacističnih skupin in organizacij. Na javnih prireditvah se običajno pojavlja nekaj več kot 5000 desničarskih skrajnežev.
Od leta 2010 dalje se je število javnih prireditev zmanjšalo, saj so aktivisti večkrat ukrepali proti njim. Urad za zaščito ustave šteje 153 neonacističnih skupin in 5.600 neonacistov.
- desničarske ekstremistične scene so se zdaj povezale tudi v glasbene scene in subkulturne mešane scene (huligani/rockerji). Obstaja še 6 600 desnoekstremističnih posameznikov in nestrankarskih struktur. Skupno je desnoekstremistični potencial ocenjen na 32.080 oseb, od tega je približno 13.000 desnih ekstremistov, usmerjenih v nasilje.
Značilnosti in vpliv
Privržence neonacizma je mogoče prepoznati na podlagi različnih značilnosti:
– predstavljajo politično skrajno, radikalno držo, ki jo kažejo, zagovarjajo in so ji priča
– strogo zavračajo liberalno, demokratično osnovno ureditev
– imajo željo po avtoritarnem in totalitarnem državnem sistemu
– predstavljajo nasilne, rasistične in nacionalistične ideje
– drugi narodi so opisani kot manjvredni
– željo po nacionalni skupnosti, ki temelji na „rasi“, ki omejuje temeljne pravice posameznika in zavrača demokracijo
– prepričani so v antipluralizem
– zahtevajo vodilno državo z militariziranim načelom reda
– stalno je prisotno zanikanje ali relativizacija nacionalsocializma in tretjega rajha, ki veljata za ideal državne ureditve.
– Agresivna agitacija proti tujcem, priseljencem in beguncem.
V preteklosti je bilo podpornike in zagovornike skrajno desničarskih političnih stališč pogosto mogoče prepoznati po videzu. Značilna zunanja podoba so bile bomber jakne, šprinterski škornji in skinheadi. Danes je to le eden od številnih predsodkov.
V javnosti skupine za svojo identifikacijo pogosto uporabljajo rune (npr.: črno sonce), znake iz nordijske mitologije (npr. bel keltski križ kot simbol „bele rase“) ali podobne simbole. V javnosti se večkrat uporabljajo tudi naslednje številčne kode: 18 (Adolf Hitler), 88 (Heil Hitler), 14 (14 besed – David Lane), 19/8 Sieg Heil), 28 (kri in čast) in številne druge. .
Takšni simboli in znaki se uporabljajo v javnosti, naslikani oziroma napisani, da izzivajo nasprotnike ter ob branju krepijo občutek pripadnosti in skupnosti. Dogodki, kot so praznik solsticija ali festivali „Ostara“, se prav tako uporabljajo kot izgovor za srečanja desničarske ekstremistične subkulture. Podobno tudi določene blagovne znamke, oblačila ali glasbeni stili izražajo določeno pripadnost:
– Izgled kot skinheadi (da bi imeli prednost v konfliktih ali sporih).
– določene glasbene skupine in bendi (black metal, dark wave)
– določene blagovne znamke, kot je Lonsdale, so nosili številni neonacisti. Takšne blagovne znamke so večkrat izpovedovale nasprotovanje skrajni subkulturi in mnogi njeni nasprotniki so jih začeli nositi, da bi izzivali
– vezalke se nosijo v dveh barvah (ena rdeča, druga bela – blood & honour)
– blagovna znamka Doc Martens je namerno začela izdelovati skakalne škornje, da bi jih pripeljala med ljudi in bi tako izgubili negativno konotacijo
– blagovno znamko New Balance so zaradi črke „N“ na čevljih pogosto nosili NN (tudi javno so se izpovedali proti NN)
– Helly Hanson so pogosto nosili („H.. H..“)
– znamke, kot so Dobermann, Pitbull, Troublemaker, Streetwear, ProViolence, so pogosto povezane z desničarskimi skrajneži.
– blagovna znamka Dobermann je priznala povezave z desničarsko sceno in namerno prodaja oblačila v trgovinah, kjer je na primer Pitbull, da bi izzivala. Ker imajo oblačila podoben slog, se obema znamkama pripisujejo povezave z desničarsko sceno.
Vsi neonacisti so desničarski skrajneži, vendar niso vsi desničarski skrajneži neonacisti. Na podlagi zunanjega videza ne morete ugotoviti, ali nekdo pripada subkulturi neonacizma ali ne.
neonacizmu
Neonacizem je politično in ideološko gibanje, ki temelji na temeljih nacionalsocializma. Neonacisti si pogosto prizadevajo za etnično homogeno družbo, v kateri bele rase veljajo za superiorne. Običajno so protiliberalni, protidemokratični in protipluralistični ter zagovarjajo nasilje in terorizem kot sredstvo za doseganje svojih ciljev.
Nedavni primeri neonacizma so žal še vedno vidni v številnih delih sveta, vključno z Evropo, Severno Ameriko in Avstralijo. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri nedavni incidenti in dogodki:
– V Nemčiji je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) vstopila v Bundestag in se od takrat še ni povsem znebila svojih neonacističnih korenin. Vse več je tudi desničarskih skupin in posameznikov, ki odkrito sprejemajo nacionalsocializem.
– V ZDA je vzpon Donalda Trumpa okrepil desničarsko gibanje in povzročil povečanje števila zločinov iz sovraštva. Primer tega je napad Trumpovih podpornikov na poslopje Kapitola januarja 2021, na katerem so bili vidni številni neonacistični simboli in slogani.
– Na Švedskem je v zadnjih letih pridobilo vpliv skrajno desničarsko gibanje Nordic Resistance Movement, ki je izvedlo več nasilnih napadov. Skupina je tesno povezana z neonacistično sceno in zagovarja uporabo nasilja za doseganje svojih političnih ciljev.
– V Avstraliji se je v zadnjih letih povečalo število desničarskih skupin in dejavnosti, vključno s tistimi, ki so povezane z neonacizmom. Primer je skupina Antipodean Resistance, ki je znana po svojih nasilnih dejanjih in neonacističnih pogledih.
Ti primeri kažejo, da je neonacizem še vedno resnična grožnja družbi in da moramo še naprej nasprotovati tej ideologiji in njenim podpornikom.
Literatura
Adler, Sabine: Die DDR und ihre Neonazis: Real existierender Rechtsextremismus, 10.10.19, https://www.deutschlandfunk.de/die-ddr-und-ihre-neonazis-real-existierender.862.de.html?dram:article_id=460746 (zadnjič obiskano 04.12.2020)
Egenberger, Christopher (2008): Woran erkennen ich Rechtsextreme? https://www.bpb.de/politik/extremismus/rechtsextremismus/41314/woran-erkenne-ich-rechtsextreme?p=0 (zadnjič obiskano 04.12.2020)
Hennig Eike (1993): Neonacistična militantnost in ksenofobični življenjski slogi v „stari“ in „novi“ Zvezni republiki Nemčiji. In: Otto HU., Merten R. (eds) Rechtsradikale Gewalt im vereinigten Deutschland. VS Verlag für Sozialwissenschaften, Wiesbaden. https://doi.org/10.1007/978-3-322-97285-9_5 (zadnjič obiskano 4. 12. 2020).
Nandlinger, Gabriele: Kdaj govorimo o desnem ekstremizmu, desnem radikalizmu ali neonacizmu….? 25.07.2008. https://www.bpb.de/politik/extremismus/rechtsextremismus/41312/was-ist-rechtsextrem?p=1 (zadnjič obiskano 04.12.2020)
Radke, Johannes: Der rechtsextreme „Kampf um die Straße“, 14. 5. 2014, https://www.bpb.de//politik/extremismus/rechtsextremismus/184385/der-rechtsextreme-kampf-um-die-strasse (zadnjič obiskano 04. 12. 2020).
https://www.duden.de/rechtschreibung/Neonazismus (zadnjič obiskano 04.12.2020)
https://www.verfassungsschutz.de/de/service/glossar/neonazismus-neonationalsozialismus (zadnji dostop: 04.12.2020)
https://verfassungsschutzberichte.de/pdfs/vsbericht-2000.pdf
https://publikationen.uni-tuebingen.de/xmlui/bitstream/handle/10900/63273/vsb2010.pdf?sequence=1&isAllowed=y