Model ravni kulture (Edgar H. Schein)

Model ravni kulture ameriškega organizacijskega psihologa Edgarja H. Scheina (1995) razlikuje tri ravni kulture glede na njihovo vidnost. Po Scheinu se bistvo kulture kaže v njenih osnovnih predpostavkah, ki so skrite pod površino artefaktov in poudarjenih vrednot.

Kontekst kulture podjetja

Schein predstavlja model ravni kulture v okviru podjetij. Korporativne kulture so približno zaprti sistemi, ki jih je mogoče razlikovati od drugih kultur. Njihovi podsistemi, procesi in mehanizmi so lažje vidni kot v družbi. Poleg tega obstajajo ekonomski interesi vodstva podjetja, zaradi katerih je lahko potrebno spremeniti kulturo podjetja (Schein 1995: str. 18-20).

Scheinovo razumevanje kulture

Schein opredeljuje kulturo kot „vzorec skupnih osnovnih predpostavk“ (Schein 1995: str. 25). Osnovne predpostavke tu pomenijo skupno znanje, skupni svet izkušenj članov skupine. To znanje se pridobi s skupnim premagovanjem težav in doseganjem ciljev. Pri tem se organizacije odzivajo na spremembe in vplive okolja (zunanje prilagajanje) in občasno sprejemajo nove člane (notranje vključevanje). Schein opisuje kulturo kot proces učenja, ki na eni strani pomeni razmejitev skupine od zunanjosti, na drugi strani pa razvoj samopodobe skupine. Po Scheinu kultura podjetja racionalno in čustveno vpliva na vse člane skupine in njihovo obnašanje z dolgoročnim ciljem omogočiti stabilnost in rast.

Model kulturne ravni

„Edgar Schein, dekan organizacijske kulture, uči, da ima kultura tri plasti: artefakte kulture – naše simbole in znake; njene privzete vrednote – stvari, za katere pravimo, da jih verjamemo; in, kar je najpomembnejše, njene temeljne predpostavke – kako stvari v resnici so.“ (Comey 04/08/2019)

[Dekan organizacijske kulture Edgar Schein uči, da ima kultura tri ravni: kulturne artefakte – naše simbole in znake; njene privzete vrednote – stvari, za katere pravimo, da jih verjamemo; in, kar je najpomembneje, njene temeljne predpostavke – naravo stvari.“ (Comey 04.08.2019), prevod Ch.H.]

Scheinov model kulturnih ravni (Schein 1995: str. 30) opredeljuje tri ravni, ki so med seboj povezane:

1. artefakti
2. izražene vrednote
3. osnovne predpostavke

Artefakti se nanašajo na „vidne strukture in procese v podjetju“ (ibid.), ki jih je lahko prepoznati, vendar jih je težko dešifrirati. Primeri vključujejo prostorsko arhitekturo, oblačila, jezikovni slog, simbole in obrede.

Navedene vrednote vključujejo „strategije, cilje [in] filozofijo“ (ibid.) podjetja, ki jih je lahko raziskati, vendar jih je težko razvozlati. Izjave o poslanstvu, strateški dokumenti, oblikovane vrednote in vizije oblikujejo zunanjo podobo podjetja, vendar niso enake dejanskemu vedenju članov skupine.

Izražene vrednote se kažejo v osnovnih predpostavkah, tj. v nezavednih in samoumevnih „pogledih, zaznavah, mislih in občutkih“ (ibid.) članov skupine. Na primer, klima v podjetju, skupni svetovni nazor ali domnevne kognitivne sposobnosti so nevidni tako za zunanje osebe kot za člane skupine in jih je le redko mogoče poimenovati ali celo dešifrirati. Pri tem je pomembno tudi zavedanje o procesualnosti kultur: Osnovne predpostavke so večinoma zrasle zgodovinsko in jih je zato zelo težko spremeniti (prim. Schein 2003: str. 34 in nasl.). Nadaljnji razvoj modela ravni kulture je na primer mogoče najti v novejši teoriji upravljanja v Schreyögg/Koch (2020: str. 585-591).