Model nahrbtnika za kulturo

Model nahrbtnika je eden od več kulturnih modelov, ki „[…] na shematično poenostavljen način pojasnjuje kulturno zasidrane vrednote in miselne vzorce ter njihove artefakte na splošen – tj. sprva ne kulturno specifičen – način“ (Agha-Alikhani 2012, 102).

Individualni in situacijski

Predstavlja kulturo kot ͵ nahrbtnikʹ. Posameznik svoje kulturno znanje nosi v osebni prtljagi, v kateri so simbolno izražena njegova lastna kulturna, individualna in družbena ozadja. Ne kultura, temveč posameznik sam odloča o prožnem, situacijskem ravnanju z vsebino „kulturnega nahrbtnika“ (Roth 2011, 20). Vsebina nahrbtnika se lahko tekom življenja in z naraščajočimi izkušnjami razširi, tako da lahko posameznik sprejme vrednote in stališča, ki presegajo standardizirane elemente kulture in so bolj podobni tuji kulturi (prim. ibid.). Model poskuša metaforično razložiti „kulturno kompleksnost v družbi na način, ki je resničen in čim bolj avtentičen“ (ibid. 21), in z ozaveščanjem o predpostavkah modela razširiti lastna kulturna obzorja.

Razlikovanje od modela ledene gore

Metafora nahrbtnika je nadaljnji razvoj Hemingwayevega modela ledene gore (glej model ledene gore kulture). Še naprej se opira na delitev na vidne in nevidne kulturne elemente (prim. Roth 2011, 20). Te vidne artefakte (zunanji videz, dejanja, jezik, vedenje) imenujemo percepta, nevidne elemente kulture (vrednote, norme in stališča) pa concepta (Agha-Alikhani 2012, 102). Kulturni nahrbtnik in njegova vsebina sta nepregledna, kar pomeni, da kulturna oprema, concepta, postane vidna šele med intenzivno medkulturno komunikacijo.

Spremenljiva velikost

Velika razlika v primerjavi z modelom ledene gore je v tem, da je kultura obravnavana kot „spremenljiva količina“ (Roth 2011, 20) in da vsaka nova izkušnja, vsako novo srečanje in vsaka nova situacija vplivajo na naša dejanja in tako bogatijo našo kulturno lastnino. Medtem ko je kultura v modelu nahrbtnika obravnavana kot odprt (prisvajanje in delovanje) proces (prim. ibid.), je kultura v modelu ledene gore predstavljena kot brezčasna in enodimenzionalna, kar daje vtis, da so posamezniki „določeni s svojim kulturnim okoljem na način enosmerne ulice“ (ibid.) in ustrezajo statičnemu kulturnemu portretu. Vendar si oba modela ne nasprotujeta. Nasprotno, v določenih večkulturnih kontekstih ju je mogoče povezati (prim. ibid.). V takšnih soočenjih je primerno povezati statični koncept kulture modela ledene gore, „ki vzbuja predvidljiva dejanja, dojeta kot ͵nemškaʹ, ͵ruskaʹ ali ͵japonskaʹ“ (ibid. 21), z odprtim konceptom kulture modela nahrbtnika, „ki se [brez ustaljenega kulturnega portreta] prožno odziva na zahteve zadevne situacije“ (ibid.).

Literatura

Agha-Alikhani, Barbara (2012): Kulturni modeli. V: Barmeyer, Christoph (ur.): Taschenlexikon Interkulturalität. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 102-104.

Roth, Juliane (2011): Eigene Kultur. In: Roth, Juliane/ Köck, Christoph (ur.): Interkulturelle Kompetenz. Priročnik za izobraževanje odraslih. Druga prenovljena izdaja. Stuttgart: EduMedia, 19-21.