Logo_Hyperkulturell_Zusatz_Final_01-01Logo_Hyperkulturell_Zusatz_Final_01-01Logo_Hyperkulturell_Zusatz_Final_01-01Logo_Hyperkulturell_Zusatz_Final_01-01
  • Info
  • Materialschrank
  • Lexikon
  • E-Learning
  • Seminare
✕

Model ledene gore kulture

Model ledene gore kulture se v kulturnih študijah uporablja za vizualizacijo razmerja med neposredno zaznavno in skrito kulturo ter s tem povezanimi vzroki za konflikte v medkulturni komunikaciji.

Metafora ledene gore (model ledene gore) izvira od E. Hemingwaya, ki jo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja uporabil za ponazoritev svojega literarnega sloga. Menil je, da avtorju ni treba razkriti vseh podrobnosti o svojem glavnem liku. Zadostovalo bi, če bi bil viden le vrh ledene gore, približno osmina.

 

Konica ledene gore

To prispodobo je kasneje S. Freud uporabil v svoji teoriji zavesti, ki je podlaga za model ledene gore v kulturi. Freud je razvil teorijo, da je človekovo delovanje zavestno določeno le v majhni meri, in na podlagi tega zasnoval strukturni model psihe. Pri tem „ego“ (načelo resničnosti) ustreza zavestnemu območju osebnosti, ki odloča, kateri deli nezavednih področij osebnosti („id“ (načelo ugodja) in „superego“ (načelo morale)) se uresničujejo v zaznavnem svetu. V primerjavi z ledeno goro zavestni „jaz“ tako zavzema le manjši, vidni del, vrh ledene gore nad vodno gladino. Nezavedni področji „id“ in „superego“ sestavljata večji del, ki je skrit pod vodno gladino.

 

Pod površino

Po Freudovem modelu instance je E. Schein nadalje razvil model ledene gore v povezavi z organizacijsko kulturo. Posplošeno na

kulturo je videti takole: Manjši del ledene gore, njena konica, pomeni vidni in slišni, tj. hitro prepoznavni del kulture (jezik, videz, vedenje …). Veliko večji del kulture (norme, vrednote, prepričanja, ideali, tradicije, izkušnje, vzorniki …) pa je po drugi strani skrit „pod vodno gladino“ in zato ni takoj zaznaven. Vendar pa pomembno vpliva na manjši zaznavni del in je zato zaradi svoje „nevidnosti“ pogosto vzrok konfliktov v medkulturni komunikaciji. Poznavanje skritih kulturnih vidikov in občutljiv pristop do njih lahko zmanjšata nevarnost takšnih nesporazumov.

 

 

Literatura

Schein, Edgar H. (2006): Schin, E. Schin: Organizacijska kultura.

Motsching, Renate; Nykl, Ladislav (2009): Konstruktivno komuniciranje.

https://www.youtube.com/@hyperkulturell

Themen

Antisemitismus Benjamin Haag Bulgarisch Chinesisch Diskriminierung Diversität Dänisch Englisch Estnisch Finnisch Flucht Flüchtlinge Französisch Griechisch Heimat Identität Indonesisch Integration Interkulturelle Kommunikation interkulturelle Kompetenz Interkulturelles Lernen Islam Italienisch Japanisch Koreanisch Kultur Lettisch Litauisch Migration Niederländisch Norwegisch Polnisch Portugiesisch Rassismus Rumänisch Russisch Schwedisch Slowakisch Slowenisch Spanisch Tschechisch Türkisch Ukrainisch Ungarisch Werte
✕
© 2024 Hyperkulturell.de       Impressum      Nutzungsregeln       Datenschutz