Izraz mit izhaja iz starogrške besede mýthos „pravljica, beseda, govorica, legenda, pripoved“ in ima izrazito simbolni pomen (prim. Duden 2015, 1113).
Opredelitev mita, ki bi bila zadovoljiva za vse stroke, je težko najti, saj mita ne opredeljuje predmet njegovega sporočila, temveč način, kako ga izraža. Za mit obstajajo formalne omejitve, za njegovo vsebino pa ne. Izvirni mit, ki se prenaša z ustnimi pripovedmi, povezuje elementarne izkušnje lastnega obstoja, družbe in narave v izmišljeno, čustveno, simbolno strukturo sveta (prim. Brandt 2004, 10 f.).
Mit je komunikacijski sistem, sporočilo. Zaradi tega mit ne more biti predmet, pojem ali ideja. Prej je način pomena, oblika (prim. Barthes 2010, 251). Prek sistema sporočanja lahko vse, kar vstopa v diskurz, postane mit. V tem pogledu mita ne določa njegovo sporočilo, temveč način, kako je izraženo (prim. Barthes 2010, 251). Po eni strani je mit razumljen kot izmišljeno besedilo, ki prikazuje resnico, po drugi strani pa kot izmišljena in neverjetna pripoved, ki v kodirani obliki posreduje znanje in zgodbe zgodnjega človeštva (prim. Barthes 2010, 252). Miti kažejo temelje kulture in so večinoma polisemični ali polifunkcionalni. Razlagajo svet in nanj vplivajo tako, da tematizirajo osrednje faze človeškega življenja ter širijo teološke in politične izjave. Poleg zaklinjanj, pravljic in legend se miti pojavljajo tudi v obredih in festivalih. V znanstvenih diskurzih pa se vsakdanji jezikovni rabi izraza mit izogibamo (prim. Waechter 2010).
Sodobni mit
V sodobnosti lahko vse postane mit. V Metzlerjevem Lexikonu modernih mitov (Metzler Lexikon moderner Mythen) so miti, ki so nastali v sodobnosti, poimenovani in okarakterizirani. Mitsko je razumljeno kot subjektivno dojemanje individualnega pomena v smislu kulturnega spomina, npr:
– zgodovinske osebe (npr. Willy Brandt, Marilyn Monroe)
– izmišljeni liki (npr. Asterix, Don Kihot)
– dogodki (npr. gibanje 68, potop Titanika)
– kraji (npr. Alpe, Dresden)
– ideje/pojmi (npr. svoboda, večna mladost)
– institucije (npr. tajne službe, mafija)
Primer sodobnega mita je na primer Pipi Dolga nogavička. Ta lik pomeni večnega otroka in ima funkcijo nosilca upanja. S Pipi je povezan mit o raju, saj Pipi Dolga nogavička živi v rajskem stanju, brez omejitev, ki ga določajo prijateljstvo, poželenje, sreča in fantazija (prim. Wodianka, Ebert 2014, 296-297).
Citati:
„Miti so zgodbe, ki si jih ljudje vseh časov in kultur pripovedujejo ob navidezno nerazložljivih pojavih, ki so hkrati tako strašljivi kot zapeljivi: [Mitska pripoved izloči zastrašujočo nenavadnost svojega predmeta, predvsem pa ohrani fascinantno dvoumnost, ki je neločljivo povezana z nerazložljivim.“ (Münker in Roesler 1997, 8)
„Mit ničesar ne skriva in ničesar ne postavlja na ogled. Deformira. Mit ni ne laž ne priznanje. Je deformacija.“ (Roland Barthes, 1957)
„Raziskovanje mita je postalo stičišče raznovrstnih vej znanosti: [O njem govorijo zgodovinarji in sociologi, literarni znanstveniki in gramatiki, germanisti in romanisti, keltologi in slavisti, vsak med seboj. Prav tako mitologija ni varna pred logiki in psihologi, metafiziki in epistemologi – da ne govorimo o gostih, teozofih, današnjih astrologih ali znanstvenikih.“ (Malinowski, 1926)
Literatura
Barthes, Roland (2010): Miti vsakdanjega življenja. Berlin: Suhrkamp.
Brandt, Reinhard (2014): Brandt, Arthur Brandt: Mit in mitologija. V: Brandt, Schmidt (ur.): Mit in mitologija. Berlin: Akademie.
Duden (2015): Deutsches Universalwörterbuch. 8. izd. Berlin: Duden.
Malinowski, Bronislaw (1926): Malinowski: The role of myth in life (Vloga mita v življenju). V: ders. (ur.): Spisi o antropologiji. Frankfurt na Majni.
Münker, Stefan/ Roesler, Alexander (1997): Predgovor. In: Münker, Stefan/ Roesler, Alexander (ur.): Mythos Internet. Frankfurt na Majni: Suhrkamp.
Waechter, Matthias (2010): Mythos. In: Docupedia-Zeitgeschichte, Zentrum für Zeithistorische Forschung Potsdam. https://zeitgeschichte-digital.de/doks/frontdoor/deliver/index/docId/581/file/docupedia_waechter_mythos_v1_de_2010.pdf [09.05.19].
Wodianka, Stephanie/ Ebert, Juliane (2014): Metzler Lexikon moderner Mythen: Figuren, Konzepte, Ereignisse. Stuttgart: J. B. Metzler.