Medkulturnost

Otrok se rodi brez kulturnega razumevanja, kar pomeni, da se je „kulture“ treba naučiti. Skozi socialne stike, družbene dogodke, institucije in materialno zaznamovan svet se v otroku razvijejo subjektivna stališča, vrednote in koncepti. Ta proces učenja kulture (imenovan tudi inkulturacija) posameznika spremeni v družbeno bitje, ki lahko nezavedno obvlada kulturne znake svojega okolja in se ustrezno obnaša. Kulturne oblike in odločitve se prevzamejo.

Orientacijski sistem

Kultura je torej orientacijski sistem, ki oblikuje identiteto, je ponotranjena in je ne zaznavamo več zavestno. Hkrati je kulturna identiteta vedno tudi skupinska identiteta, saj jo lahko zasledimo v pripadnosti določeni kulturni skupini. Ker je ukvarjanje z lastno identiteto zelo čustveno, je v medkulturnih srečanjih še posebej pomembno razmisliti o tem, kateri deli lastne identitete so individualni in kateri kulturni, čeprav je to v vsakdanjih situacijah težko ali pa le s težavo izvedljivo (prim. EMIL 2006, 13 f.).

Vrednote in norme

V tujem kulturnem okolju hitro postane jasno, da prevladujejo druge vrednote in norme. Ni se več mogoče orientirati po lastnih kulturnih smernicah. To lahko povzroči občutek nelagodja in negotovosti. Šele ob srečanju z različnimi kulturami se razmisli o lastni kulturni identiteti in se je začne zavedati. Soočanje s kulturami, ki predstavljajo drugačne vrednote in norme, povzroči, da jih dojemamo kot „tuje“ (prim. EMIL 2006, 15 in nasl.).

Osebnost je rezultat umeščanja v lastno kulturo. V tem kontekstu je pomembno lastno kulturno identiteto obravnavati kot spremenljivo, saj „kulture niso kletke in ljudje niso njihovi ujetniki“ (EMIL 2006, 16). Kulturna identiteta je podvržena stalnim spremembam, ki jih povzroča soočanje z ljudmi iz drugih kulturnih krogov. V multikulturni družbi zato govorimo o oblikovanju multikulturnih identitet, ki se s kulturnimi dobrinami ukvarjajo situacijsko in individualno (prim. EMIL 2006, 16 f.).

Medkulturnost – izmenjava med kulturami

Izraz medkulturnost se nanaša na proces izmenjave med različnimi kulturami ali med osebami ali skupinami z različnimi kulturnimi ozadji. V tem kontekstu se medkulturnost nanaša na tradicionalno samozadostne kulturne skupine (prim. Irmer 2002, 11). Po Yousefiju se medkulturnost nanaša na „teorijo in prakso, način razumevanja, ki se ukvarja z zgodovinskim in sodobnim odnosom vseh kulturnih področij in ljudi kot njihovih nosilcev“. (Yousefi 2014, 25)

Srečanje kultur, ki imajo različne vrednote, sisteme pomenov in ravni znanja, je povezano z razdraženostjo, presenečenjem, interakcijo in samozavestjo. Predpona inter pomeni „med“ ali „drug z drugim“ in se „nanaša na dejstvo, da se v procesu izmenjave pojavi nekaj novega“. (Barmeyer 2012, 81) Z medkulturnim komuniciranjem se vzajemno sodelujoče osebe pogajajo o novih pravilih komuniciranja in vedenja, za katera je značilen močan zagon. Šele ko vzajemno sodelujoče osebe „svoje“ in „tuje“ uvrstijo med pomembne, pride do situacij kulturnega prekrivanja in se pojavi medkulturnost (prim. Barmeyer 2012, 82).

Medkulturna komunikacija

V komunikacijskih situacijah lahko vidik medkulturnosti služi kot opomin, da na ljudi ne smemo gledati ločeno od njihovega kulturnega okolja, temveč kot na pripadnike določene skupine ali skupine ljudi. Vendar se je treba izogibati kulturalizaciji komunikacijskih partnerjev, tj. pripisovanju posebnih značilnosti zaradi njihovega kulturnega okolja (prim. Wiechelmann 2013, 331).

Mostovi stikov

Trans-, inter- in multikulturalizem

Čeprav se izrazi trans-, inter- in multikulturnost pogosto uporabljajo kot sopomenke, njihov pomen ni enak. Po mnenju Yousefija imajo te tri teorije „kljub očitnim razlikam [ ] notranjo sorodnost“ (Yousefi 2014, 25). Medkulturnost je povezava med transkulturnostjo in večkulturnostjo.

Večkulturnost pomeni sobivanje ljudi različnega porekla, življenjskih okoliščin in kulturnih načinov življenja v družbi. Predpostavlja obstoj jasno različnih, homogenih kultur. Transkulturnost po drugi strani pomeni, da ni homogenih kultur, temveč le kulturni hibridi z različnimi stopnjami razlikovanja. „Kulture so med seboj povezane z migracijami, komunikacijskimi sistemi in ekonomskimi soodvisnostmi“ (Irmer 2022, 12). Državne meje se ne upoštevajo več. Transkulturnost pomeni soodvisno globalno kulturo, ki povezuje vse nacionalne kulture (prim. Irmer 2002, 11 f.). Koncept hiperkulturnosti je nov.

Zanimiv je tudi čebulni model kulture.

Literatura

Barmeyer, Christoph (2012): Taschenlexikon Interkulturalität. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht.

Evropski modularni program za medkulturno učenje v izobraževanju učiteljev EMIL 2006: Medkulturne kompetence v osnovnih šolah. http://www.emil.ikk.lmu.de/deutch/ Handbuch-EMIL-Volltext.pdf [15.03.2017].

Irmer, Marion (2002): Medkulturna igra in učenje. Praktične rešitve. Knjiga: WEKA Media.

Wiechelmann, Sarah (2013): Ali je šlo za medkulturni nesporazum? O nevarnosti, da zaradi kulture izgubimo pogled na osebo. V: Kumbier, Dagmar/ Schulz von Thun, Friedemann (ur.): Interkulturelle Kommunikation. Methods, Models, Examples. 6 ed. Reinbek bei Hamburg: Rowohlt Verlag, 323-335.

Yousefi, Hamid Reza (2014): Osnovni koncepti medkulturnega komuniciranja. München: München, str. 1: UVK.