Ljudje

Duden vključuje več glavnih in podkategorij pod izrazom Volk. Grimm’sche Wörterbuch od 20. stoletja dalje šteje celo 15 glavnih pomenov in devet podpomenskih pomenov. V sociološkem slovarju najdemo naslednje geslo: „Skupnost ljudi, ki jih povezuje skupna zgodovinska in kulturna dediščina in živijo skupaj znotraj določenih državnih meja (Staatsvolk)“ (Reinhold 2017, 710).

Za razumevanje obsežnih besednih pomenov in konotacij je treba upoštevati zgodovinski kontekst.

Ljudje so v teku časa

Beseda Volk sicer ni jasno izpričana, vendar jo navaja večina slovarjev, izhaja iz germanskega fulka „ljudstvo, vojno ljudstvo“ (prim. Kluge 1963, 825; prim. Pfeifer 1989). Po Grimmovem slovarju je najstarejši pomen zaprt oddelek bojevnikov (staroslovan. plŭkŭ „kriegsschar, kämpfende schar“) (prim. Grimm 1854-1961, 455). Poleg vojaškega ljudskega izraza, ki je označeval oboroženo vojsko, je obstajal tudi teološki izraz božje ljudstvo. Šele v 17. stoletju se je, tudi zaradi francoske revolucije, uveljavil izraz Staatsvolk, ki se uporablja še danes (prim. Retterrath 2016, 33).

Do 19. stoletja se je razvila široka paleta besednih zvez. Skupno pa jim je, da se nanašajo bodisi na abstraktno, namišljeno ali resnično množico ljudi, ki jih povezujejo vera, tradicija, jezik ali poseben namen in/ali imajo podobne značilnosti.

Nihajoče konotacije

„V sedanji politični rabi se beseda Volk redko uporablja,“ pravi Jörn Retterath v svoji knjigi Was ist ein Volk? Tudi zgodovina kaže različne pojavne oblike uporabe te besede. To je verjetno posledica nihanja konotacij v zgodovini. Medtem ko je bila v srednjem veku beseda Volk razumljena kot „nižji razred“ (navadni ljudje) v nasprotju s plemstvom in je imela zato večinoma negativen prizvok, je bila po francoski revoluciji (1789) in ameriški deklaraciji o neodvisnosti (1776) razumljena kot „celota vseh državljanov z enakimi pravicami“ in je posledično dobila pozitiven naboj. Namesto da bi mejo začrtali znotraj družbe, so jo začrtali okoli nje (prim. Retterrath 2016).

Beseda Volk, ki je bila v Weimarski republiki še vedno vseprisotna, se je kot nepristranski izraz nazadnje diskvalificirala s poskusom prisvojitve nacionalsocialistov (prim. Retterrath 2016).

Poudarimo lahko, da je zgodovina pomena besede tesno povezana s političnim in zgodovinskosocialnim razvojem. Kluge v svojem etimološkem slovarju nemškega jezika na to temo nadalje zapiše: „njen čustveni ton je odvisen od drže in razpoloženja govorca“. (Kluge 1963, 825)

„Mi smo ljudstvo“?

Christian Böttger v svoji knjigi Ethnos. Der Nebel um den Volksbegriff (Megla okoli pojma ljudstvo) vprašanje, ali še obstaja nekaj takega kot ljudstvo ali pa so ljudstva ideološki konstrukti preteklosti, ki v našem globaliziranem svetu ne bi smeli imeti več mesta. Gre za vprašanja, ki jih je trenutno treba obravnavati, s čimer se sklicuje na politično in medijsko potlačeni koncept ljudstva.

Diskurza vreden je tudi obstoj „občutka mi“, ki temelji na skupnosti porekla in kulture ali ljudski zavesti v času, ko so marginalni politični glasovi zaradi politike priseljevanja vse glasnejši (prim. Böttger 2014).

Izraz narod se pogosto uporablja kot sopomenka.

Literatura

Böttger, Christian (2014): Ethnos. Megla okoli pojma naroda. Schnellnach: Lindenbaum.

Duden, spletna izdaja: https://www.duden.de/rechtschreibung/Volk [20.06.2018].

Grimm, Jacob u. Wilhelm (1854-1961): Nemški slovar. http://www.woerterbuchnetz.de/DWB?lemma=volk [14.06.2018].

Kluge, Friedrich (1963): Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache. 19. izdaja. Berlin: de Gruyter.

Reinhold, Gerd (2017): Soziologie-Lexikon. Berlin/Bosten: Oldenburg Wissenschaftsverlag.

Retterrath, Jörn (2016): „Kaj je ljudstvo?“: Berlin: de Gruyter: Volks- und Gemeinschaftskonzepte der politischen Mitte in Deutschland 1917-1924.