Leitkultur (vodilna kultura)

Izraz „Leitkultur“ (vodilna kultura) se je pojavil v političnih razpravah o integraciji (Novak, 2006, 17). Leta 1996 ga je uvedel politolog Bassam Tibi. Po Tibijevem mnenju evropska vodilna kultura temelji na zahodnem liberalnem vrednostnem sistemu, ki temelji na „demokraciji, sekularizmu, razsvetljenstvu, človekovih pravicah in civilni družbi“ (Tibi, 2000, 154). Med političnimi razpravami o politiki priseljevanja je bil ta izraz večkrat kritično obravnavan. Pri tem je izraz pridobival vse bolj političen značaj.

Od izraza do političnega vprašanja

Leta 1998 je politik CDU Jörg Schönbohm v članku v „Süddeutsche Zeitung“ uporabil izraz „Leitkultur“ kot neposredno nasprotje izraza „multikulturni“ in kot poskus opredelitve nacionalne identitete (prim. ZIELCKE, SZ, 1998). Jörg Schönbohm predpostavlja, da se tujci nočejo integrirati, in meni, da je uvedba Leitkultur nujna za zaščito vrednot nemškega temeljnega zakona (prim. Kowitz, SZ, 1998).

Oktobra 2000 je Friedrich Merz, takratni vodja poslanske skupine CDU, prevzel ta izraz in zahteval pravila za priseljevanje in integracijo, ob tem pa tudi enotno „liberalno nemško Leitkultur“ (vodilno kulturo) za Nemčijo, saj naj bi le tako lahko delovala integracija (Merz, Die Welt, 2000). Posledično se izraz „Leitkultur“ povezuje s konservativnim pogledom na svet in ustrezno migracijsko politiko (EBD, SZ, 2000). Podobno se izraz razlaga tudi kot nasprotje multikulturi.

Ponoven vzpon razprave o Leitkultur

Begunska kriza leta 2015 je dala vprašanju Leitkultur nov zagon. Leta 2017 je Thomas de Maizière (takratni zvezni minister za notranje zadeve) napisal katalog v desetih točkah o Leitkulturi v Nemčiji, kar je sprožilo ponovno razpravo (de Maizière, Bild am Sonntag, 2017).

Zamisel o opredeljeni Leitkulturi kot vodilu za priseljence je bila še posebej dobro sprejeta v izrazito konservativnih do desničarskih taborih. Parlamentarna skupina AfD v turingijskem deželnem parlamentu je na primer objavila stališče o „vodilni kulturi, identiteti in patriotizmu“ (Leitkultur, Identität und Patriotismus), v katerem je na primer pozvala, naj se „zaščita in spodbujanje nemške vodilne kulture vključita kot državni cilj v turingijsko ustavo in temeljni zakon“ (Parlamentarna skupina AfD, stališče: Leitkultur, Identität und Patriotismus, 2018).

Pravne ureditve v zvezi z Leitkultur ni bilo mogoče uveljaviti na zvezni ravni. Vendar je bila osnovna ideja Leitkultur vključena v nekatere zakone na deželni ravni, na primer v „bavarski zakon o integraciji“, v skladu s katerim morajo radiodifuzne družbe „prispevati k poučevanju nemškega jezika in Leitkultur“ (FAZ, 2019).

Razprava o Leitkulturi vedno znova vzklije v medijih. Philipp Amthor (CDU) je na primer poskušal ustvariti razpravo o „Leitkultur“ s svojim esejem „V dobri kondiciji? Unser Land braucht eine Leitkultur-Debatte“ (prim. Amthor, 2020, str. 5 in nasl.) je Philipp Amthor (CDU) poskušal ponovno pritisniti na vprašanje Leitkulture.

Kritika „Leitkultur

Bassam Tibi sam ocenjuje, da sta bili obe družbeni razpravi o nemški Leitkultur (2000-2017) neuspešni (bpb.de, Tibi, 2017). Kritizira, da se njegov izraz „Leitkultur“ uporablja brez konsenza o njegovih delih in se tako „neinformirane stvari [domnevajo]“ (bpb.de, Tibi, 2017).

Poleg tega obstoj Leitkultur odločno postavlja pod vprašaj in ga v temeljih zavrača veliko politikov. Raje pozivajo k razumevanju vrednot in norm, ki jih predstavlja temeljni zakon, kot sta enakost ali svoboda mnenja (bpb.de, 2020). Pri tem komisar za integracijo (od leta 2017) Aydan Özuguz (SPD) komentira: „… ker specifično nemške kulture, poleg jezika, preprosto ni mogoče prepoznati […]. Ustavne norme temeljnega zakona zagotavljajo regulativni okvir za sobivanje državljanov […]“ (Özuoguz, Tagesspiegel Causa, 2017).

Končno se po skoraj dvajsetih letih razprav o Leitkulturi pojavi vprašanje, ali je ta smiselna. Ruprecht Polenz (CDU), na primer, komentira naslednje: „Iz vseh teh razprav bi se pravzaprav lahko naučili, da v resnici niso smiselne. Spodbujati bi morali kulturo sobivanja.“ (Polenz, Deutschlandfunk, 2017).

Mednarodna perspektiva

Tudi na mednarodni ravni se razprave o ustrezni Leitkultur vse bolj razplamtevajo. Tako je tudi v ZDA, kjer so se morali priseljenci stoletja prilagajati znani, beli in protestantski prevladujoči kulturi. Kljub temu ameriška družba doživlja strukturne spremembe zaradi vse večjega priseljevanja latinskoameriških državljanov. S tem se neizogibno spreminja tudi znana vodilna kultura.

O tej spremembi se vedno znova močno razpravlja, saj se tako liberalni kot politično konservativni politiki vse bolj zanimajo za nove priseljence kot politično silo v vidno krčeči se volilni skupnosti (prim. Wergin, Die Welt, 2015).

Podobno ima razprava o Leitkultur vedno znova pomembno vlogo tudi v Katoliški cerkvi. Papež Frančišek je na primer komentiral: „Krščanske Leitkultur nimamo, ni je več! Nismo več edini, ki oblikujemo kulturo, in nismo niti prvi niti najbolj poslušani“ (FAZ, 2019).  Poglavar poziva k vrnitvi h Katoliški cerkvi in bolj usmiljenemu pristopu do beguncev kot krščanskemu vodilu kulture (prim. Zeit online, 2019).

 

Literatura

Parlamentarna skupina AfD v državnem parlamentu Turingije: Stališče: Leitkultur, Identität, Patriotismus (Kulturna identiteta, identiteta, patriotizem). Erfurt, 2018

AMTHOR, Philipp: V dobri kondiciji? Naša država potrebuje razpravo o Leitkultur, v: Hauptmann, Ralph &. Brinkhaus, Mark: Eine Politik für morgen, Die junge Generation fordert ihr politisches Recht. Freiburg, Herder Verlag, 2020, str. 5-6.

KOWITZ: Strah pred prevračanjem. V: SZ z dne 02.09.1998.

NOWAK, Jürgen: Leitkultur und Parallelgesellschaft – Argumente wider einen deutschen Mythos. Frankfurt a.M., 2006. str. 17

PAUTZ, Hartwig: Die deutsche Leitkultur: Eine Identitätsdebatte. Nova desnica, neorasizem in prizadevanja za normalizacijo. Stuttgart, 2005.

Tibi, Bassam: Evropa brez identitete? Kriza večkulturne družbe. btb. 2000, str. 154.

ZIELCKE: Strangers when we meet. V: SZ od 27.6.1998.

 

Seznam virov

Zvezno ministrstvo za notranje zadeve, za gradbeništvo in notranje zadeve (2017), Leitkultur für Deutschland – Was ist das eigentlich?

https://www.bmi.bund.de/SharedDocs/interviews/DE/2017/05/namensartikel-bild.html

[zadnjič obiskano: 18.08.2020].

Zvezna agencija za državljansko vzgojo (2020), Leitkultur: https://www.bpb.de/nachschlagen/lexika/das-junge-politik-lexikon/161369/leitkultur

[zadnji dostop: 18.08.2020]

Zvezna agencija za državljansko vzgojo (2017), Leitkultur als Integrationskonzept :https://www.bpb.de/politik/extremismus/islamismus/255521/leitkultur-als-integrationskonzept-revisited

[zadnji dostop: 18.08.2020].

Deutschlandfunk (2017), Debatte über Leitkultur:

https://www.deutschlandfunk.de/debatte-ueber-leitkultur-der-begriff-passt-nicht-in-eine.694.de.html?dram:article_id=385088

[zadnji dostop: 18.08.2020].

Frankfurter Allgemeine Zeitung (2019), „Nimamo več krščanske Leitkultur“: https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/papst-franziskus-keine-christliche-leitkultur-mehr-16547259.html

[zadnji dostop: 20.08.2020]

Frankfurter Allgemeine Zeitung (2019), Bayerisches Integrationsgesetz teilweise verfassungswidrig:

https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/bayerisches-integrationsgesetz-teilweise-verfassungswidrig-16516591.html

[zadnji dostop: 18.08.2020]

Tagesspiegel Causa (2017), Leitkultur degenerira v kliše o tem, da si Nemec: https://causa.tagesspiegel.de/gesellschaft/wie-nuetzlich-ist-eine-leitkultur-debatte/leitkultur-verkommt-zum-klischee-des-deutschseins.html

[zadnji dostop: 18.08.2020]

Welt (2015), Nova Leitkultur v ZDA: https://www.welt.de/print/wams/politik/article137938554/Die-neue-Leitkultur-der-USA.html

[zadnji dostop: 20.08.2020]

Zeit online (2019), „Nimamo več krščanske Leitkultur“: https://www.zeit.de/gesellschaft/ausland/2019-12/papst-franziskus-ansprache-katholische-kirche-veraenderungen

[zadnji dostop: 20.08.2020]