„Vsaka vrednota (vsaka vrlina, vsako vodilno načelo, vsaka človeška lastnost) lahko razvije svoj polni konstruktivni učinek le, če je v trajni napetosti s pozitivno nasprotno vrednoto, ’sestrsko vrlino‘. Brez tega ravnovesja se vrednota izrodi v svoje razvrednoteno pretiravanje.“ (Schulz von Thun, n.d.)
Schulz von Thun (1989) je združil „kvadrat vrednot, ki izvira od Nikolaja Hartmanna (1926) in ga je nadalje razvil Helwig (1967), z idejo razvoja za skrbi medosebne komunikacije in osebnostnega razvoja“. (Schulz von Thun, n.d.)
Razvojni kvadrat temelji na štirih vrednotah, ki jih je treba ohranjati v dinamičnem ravnovesju. Med zgornjima pozitivnima vrednotama, kot sta prijaznost in zadržana zadržanost, obstaja pozitivno napetostno/komplementarno razmerje. Vertikalno nanje so razvrednotena pretiravanja, kot sta izbruhana zadržanost in odklonilna mrmranje. Povezava med nižjimi nevrednostmi predstavlja pobeg med eno nevredno vrednostjo v naslednjo nevredno vrednost, ko ni dovolj moči, da bi se prebili do zgornjih pozitivnih vrednosti. To se lahko zgodi, če ene nevrednote, na primer bujne zadržanosti, druga oseba ne sprejme dobro in človek sklene, da mora ravnati ravno nasprotno, ter tako preide v drugo skrajnost. Diagonale v modelu predstavljajo nasprotna nasprotja med vrednostjo in nevrednostjo.
Model pomaga razložiti tudi medkulturne konflikte in se lahko uporablja v razpravah o določanju ciljev.
Literatura
Schulz von Thun, Friedemann (ur.): das Werte- und Entwicklungsquadrat. https://www.schulz-von-thun.de/die-modelle/das-werte-und-entwicklungsquadrat [13.01.2021].
Schulz von Thun, Friedemann (2010): Kvadrat vrednot in razvoja. Orodje za analizo komunikacije in osebnostni razvoj. In: TPS. Leben, Lernen und Arbeiten in der Kita 9, 13-17.