Kulturno posnemanje

Kulturna mimikrija opisuje delno, površno prilagajanje migrantov novemu kulturnemu okolju, da bi se izognili negativnim stigmam in z njimi povezanim nevarnostim. Izvirni kulturni vplivi se ne opustijo, kot je to v primeru asimilacije, temveč se „zakamuflirajo“ z zunanjim posnemanjem. (prim. Albrecht, str. 261)

Homi H. Bhabha to prilagajanje opisuje kot „skoraj, a vendarle ne povsem enako“ (Bhabha 2000, str. 132). Posnemanje, ki kljub temu nikoli ni povsem enako posnemanemu, saj je to, kar se na primer izvaja kot nemščina, tisto, kar se kot tako interpretira s posameznikove perspektive. (prim. Albrecht, str. 260)

Izvor besede

Izraz mimikrija izvorno izhaja iz biologije in se nanaša na lastnost nekaterih živali, da posnemajo značilnosti strupenih živalskih vrst, da bi se zaščitile pred sovražniki (prim. Nünning, str. 502). Tak primer je grobeljski hribski škrjanec, ki je navzven podoben osam. Razlika v primerjavi z mimezis je v tem, da ta opisuje splošno obliko kamuflaže, ki se lahko nanaša tako na podobnost nekaterih žuželk z listi kot tudi na kameleonovo sposobnost spreminjanja barve.

Kulturnoteoretična uporaba

Od devetdesetih let 20. stoletja dalje je izraz v kulturni teoriji prevzel indijski postkolonialni teoretik Homi H. Bhabha. Za konkretizacijo moči kulturne mimikrije je uporabil primer kolonialne dobe. S površno prilagodljivostjo črnskega prebivalstva belim kolonialnim gospodarjem postavi pod vprašaj eksistencialistični koncept osnovne razlike človeških družb in s tem prevlado zahodnega sveta. Hkrati se iz teh prizadevanj lahko pojavi parodični odsev vladarjev, ki še dodatno destabilizira trditev o avtoriteti. To izkrivljeno prilagajanje že samodejno nastane zaradi individualno različnih interpretacij kulturnih praks.

V nasprotju z dekonstruktivističnimi prizadevanji pa kulturna mimikrija ni aktiven upor proti hegemoniji. Prej se pojavi kot nenamerni stranski učinek dejanske „kamuflaže“ in jo lahko zgreši v primeru nenamerne karikature. (prim. Struve, str. 144-149).

Hibridnost v kulturnem vmesnem prostoru

Za kulturnega teoretika je veliko bolj zanimiv „tretji prostor“, ki ga ustvari mimikritični proces. Zlasti v zvezi s procesi medkulturnih pogajanj Bhabha vidi možnost kulturne hibridnosti [hiperpovezava na enciklopedični članek]. S paradoksalno, ambivalentno hkratnostjo sklicevanja na posamezne kulture in razmejevanja od njih naj bi bila zanikana nedvoumna kulturna identiteta, s čimer bi lahko prišlo do skupnega preizpraševanja, pogajanja ali preoblikovanja razumevanja kulture (prim. Struve, str. 144).

Dejanski (nenamerni) odpor mimikrije je torej v prvi vrsti v preizpraševanju samosvoje kulture in šele v drugi vrsti v destabilizaciji iz nje izhajajočega neravnovesja moči.

Pojmi, ki mimikrijo razlikujejo od mimesis

V kulturni teoriji je včasih težko razlikovati med mimikrijo in mimezisom. Po biološkem pomenu bi lahko kulturna mimezis opisovala splošne prakse posnemanja z nevtralno konotacijo. Po drugi strani je mimetični koncept feministične kulturne teoretičarke Luce Irigaray, ki ga je leta 1974 opisala v delu Speculum – Mirror of the Other Sex, bolj podoben tukaj opisanemu razumevanju mimikrije, ki pa se za razliko od kulturne mimikrije nanaša na spolno specifično posnemanje in si aktivno prizadeva za dekonstrukcijo razmerij moči. (prim. Nünning, str. 502)

Literatura

Albrecht, Yvonne (2017): Feelings in the Process of Migration. Transkulturne pripovedi med pripadnostjo in oddaljevanjem. Wiesbaden: Springer.

Bhabha, Homi K. (2000): Hhaha: The localisation of culture (Lokalizacija kulture). Tübingen: Stauffenburg.

Nünning, Ansgar (2008): Metzler Lexikon Literatur- Und Kulturtheorie. Četrta izdaja. Stuttgart: J.B. Metzler.

Struve, Karen (2013): Zur Aktualität von Homi K. Bhabha. Uvod v njegovo delo. Uredil Stephan Moebius. Wiesbaden: Znanstveni inštitut za biologijo in kulturo, Ljubljana, 2013: Springer VS.