Kulturni zemljevid (igra)

Kultura je celota intelektualnih in umetniških dosežkov neke družbe (prim. Wahrig 2009, 638). Antropološki koncept kulture zajema celoto kolektivnih vzorcev zaznavanja, mišljenja in delovanja v družbi. Hofstede jo razume kot „kolektivni pojav, saj je vsaj delno skupna ljudem, ki živijo ali so živeli v istem družbenem okolju, tj. tam, kjer se je ta kultura naučila. Gre za kolektivno programiranje uma, po katerem se pripadniki ene skupine ali kategorije ljudi razlikujejo od drugih“ (Hofstede 1993, 19).

Etnologija – znanost o ljudstvih

Etnologija, tudi kulturna antropologija ali etnologija, je veda, ki deluje empirično in izvaja primerjave. Njen cilj je raziskati, kako raznoliko je človeško vedenje, da bi ga razumeli in razložili med kulturami. Ne osredotoča se več le na oddaljene družbe, temveč tudi na svoje, kjer sta kulturna raznolikost in različnost pomembni (prim. Barth 1969).

Etnolog Christoph Antweiler v zvezi s tem ugotavlja, da imajo vse kulture kljub neštetim razlikam presenetljivo veliko skupnega. Zbira lutke Barbie z vsega sveta, da bi jih preučil z vidika podobnosti in razlik. Pri tem ugotavlja, da so prilagojene kulturam držav, iz katerih izvirajo, vendar so nekatere osnovne značilnosti, kot sta gladka koža ali ozek pas, enake in v vseh kulturah veljajo za znak lepote (prim. Rauner 2009). Antweiler se ne ukvarja z nepomembnimi podobnostmi. Raje preučuje pojav, da imajo skoraj vse kulture, čeprav bi lahko bilo drugače, skupne stvari, kot so prepoved incesta, gostoljubje ali spolne omejitve (prim. Rauner 2009).

Spopad interesov

Vendar Antweiler tudi ugotavlja, da se kulture v boju za priznanje in profil pogosto predstavljajo kot hermetično zaprte in tako ne vidijo, kaj imajo skupnega (prim. Antweiler 2009, 12). Vendar danes vemo, da imajo ljudje po eni strani potencial za agresijo in da je zlasti za družbene odnose to pogosto značilno. Po drugi strani pa so ljudje običajno tudi prijazni, obzirni in pripravljeni sodelovati (prim. Antweiler 2009, 104). Kljub številnim podobnostim obstajajo etnični konflikti. Ti so na primer posledica prikrajšanosti ali pomanjkanja virov.

(Kulturni) zemljevid moči

Primer tega so državljanske vojne, ki so prevladovale v Ruandi ali nekdanji Jugoslaviji. Konflikte s socialno-ekonomskimi vzroki pogosto iz strateških razlogov kulturno obarvajo sami udeleženci in šele nato. Ne priznajo, da so revni ali preobremenjeni, ampak igrajo na etnično karto: Uveljavljajo se lastniške pravice in poudarjajo domnevno nepremostljive kulturne razlike (prim. Rauner, 2009). Pri tem ne gre za običaje, tradicije ali vrednote. Cilj je doseči oblast, zaslužiti denar in zasesti donosne položaje. Da bi v tem boju uveljavili interese lastne skupine, je ugodno igrati na kulturno karto (prim. Antweiler 2009, 106).

Da bi se pojavil miren način življenja, bi bilo treba najti kulturo, ki trajno ne bi vodila vojn ali v kateri moško nasilje ne bi imelo vloge. To kaže, „da nasilje in vojna nista zakon narave ali strukturna nujnost življenja v družbi“. (Antweiler 2009, 107)

Literatura

Antweiler, Christoph (2009): Heimat Mensch. Kar nas povezuje. Hamburg: Murmann.

Barth, F. (1969): Etnične skupine in meje. Družbena organizacija kulturnih razlik. Oslo: Universitetsforlaget.

Hermann, Ursula (2006): WAHRIG. Nemški pravopis (2009). Berlin: Cornelsen.

Hofstede, Geert (1993). Medkulturno sodelovanje. Kulture – organizacije – upravljanje. Wiesbaden: Gabler.

Rauner, Max (2009) Raznolikost je omejena. https://www.zeit.de/zustimmung?url=https%3A%2F%2Fwww.zeit.de%2Fzeit-wissen%2F2009%2F06%2FInterview-Antweiler [28.06.2018].

Thomas, Alexander (2016): Medkulturna psihologija. Razumevanje in delovanje v mednarodnem okolju. Göttingen: Hogrefe.