Kulturni standardi

Thomas meni, da so kulturni standardi osrednje značilnosti kulture. Delujejo kot orientacijski sistem zaznavanja, mišljenja in delovanja. So pričakovanja glede vedenja, ki so skupna večini pripadnikov kulture. Kulturni standardi služijo ljudem neke kulture kot orientacija za njihovo lastno vedenje, pa tudi za vedenje drugih. Delujejo kot merila, kriteriji, referenčni sistemi in orientacijske značilnosti, s katerimi je mogoče meriti in razvrščati vedenje.

Rutina

Kulturnih standardov, ki so enkrat socializirani, člani kulturne skupine običajno ne zaznavajo več zavestno. So rutinski in postanejo očitni le v situacijah prekrivanja s kulturnimi standardi drugih kulturnih skupin.

Za razvrščanje je mogoče privzeti različne kategorije. Te kategorije lahko opišemo kot normalne, tipične, še vedno sprejemljive ali tiste, ki jih je treba zavrniti. Jasna razvrstitev v kategorije je mogoča, ker so kulturni standardi sestavljeni iz osrednje norme in tolerančnega območja. Osrednja norma označuje idealno vrednost vedenja, ki je skupna večini članov kulturne skupine. Dopustno območje pa predstavlja odstopanje od osrednje norme, ki je še vedno sprejemljivo. Odstopanje izhaja iz močno heterogenih pogledov, ki lahko prevladujejo tudi znotraj kulturne skupine. Poleg splošnih vrednot lahko kulturni standardi vključujejo tudi jasna pravila ravnanja.

Načrt

Odvisno od kulturne skupine se kulturni standardi dojemajo tudi kot standardi z različno stopnjo zavezujoče moči. To tudi pomeni, da standardov ni mogoče obravnavati kot splošno veljavnih. V nobenem primeru ne predstavljajo načrta za ustrezno vedenje v tujem kulturnem prostoru. Poleg tega so kulturni standardi dinamični, kar pomeni, da se lahko spreminjajo. To je pojav tako imenovanih kulturnih sprememb.

Kljub temu se kulturni standardi v praksi uporabljajo predvsem kot priprava na bivanje v tujini. Obravnavajo se razlike znotraj kulturnih standardov. Zlasti skladnost samopodobe in zaznavanja drugih je pomembna v zvezi z bivanjem v tujini in lahko pomaga pri iskanju poti v novem kulturnem okolju.

Dojemanje drugih

Kulturni standardi se določajo v dveh korakih. Najprej se opravijo intervjuji s pripadniki zadevne kulturne skupine. Člani kulturne skupine podajo izjave o svoji kulturi. V drugem koraku se te izjave primerjajo z izjavami o kulturi pripadnikov druge kulturne skupine. Na podlagi intervjujev se iz izjav ljudi znotraj in zunaj kulturne skupine, katere kulturne standarde je treba določiti, izoblikuje slika. V kulturne standarde ni vključeno le lastno dojemanje, temveč tudi zunanje dojemanje. To kulturnim standardom doda pomembno razsežnost.

Tendence

Na idejo kulturnih standardov se gleda precej kritično. Navsezadnje standardizacija predpostavlja meje. Kritiki trdijo, da kultura nima fiksnih meja. To pomeni, da je merljive in zanesljive rezultate mogoče doseči le v omejenem obsegu. S tega vidika lahko kulturne standarde obravnavamo le kot težnje, ne pa kot stalne vrednote.

Literatura

Gaitanides, Stefan: Dynamischer Kulturbegriff und Kulturstandards. V kontekstu situacij medkulturnega prekrivanja v državi priselitve. http://www.fb4.fh- frankfurt.de/whoiswho/gaitanides/Einf_Kulturbegriff_standards_3.pdf [21.08.2018].

Krewer, Bernd/ Jäger, Georg (1990): Kulturna identiteta in subjektivna obdelava zgodovinskih dogodkov. In: Belscher, W./ Grubitzsch, S./ Lescynski, C./ Müller-Doohm, S. (ur.): Komu pripada domovina. Opladen: Leske & Budrich.

Reisch, Bernhard: Kultura in kulturni standardi. Prispevek k dnevu impulza

„Medkulturne kompetence za upravljanje“. http://www.ifim.de/reports/kultur_kulturstandards.pdf [21.08.2018].

Thomas, Alexander (2009): Kultura in kulturni standardi. V: Thomas, Alexander/ Kinast, Eva- Ulrike/ Schroll-Machl, Sylvia (ur.): Handbuch Interkulturelle Kommunikation und Kooperation. Zvezek 1: Osnove in področja prakse. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 19-31.