Kultura

Opredelitve znanstvenikov in Unescova opredelitev

Obstajajo številne, včasih zelo različne opredelitve pojma kulture, kot je razvidno iz naslednjega:

1. „Kultura je kolektivno programiranje uma, po katerem se pripadniki ene skupine ali kategorije ljudi razlikujejo od drugih“ (Hofstede 1991), pravi kulturolog Geert Hofstede.

2. Ameriški etnolog Clifford Geertz je oblikoval naslednjo opredelitev: „Kultura je način, kako ljudje komunicirajo, prenašajo in razvijajo svoje znanje o odnosu do življenja. Kultura je vzorec ustvarjanja pomena, v okviru katerega ljudje razlagajo svoje izkušnje in usmerjajo svoja dejanja.“ (Geertz, 1973)

3. K pojmu kulture skuša pristopiti tudi Alexander Thomas: „Kultura je univerzalni pojav. Vsi ljudje živijo v določeni kulturi in jo nadalje razvijajo. Kultura strukturira polje delovanja, značilno za prebivalstvo, od ustvarjenih in uporabljenih predmetov do institucij, idej in vrednot. Kultura se vedno kaže v sistemu usmeritev, značilnih za narod, družbo, organizacijo ali skupino. Ta orientacijski sistem se oblikuje iz posebnih simbolov (npr. jezik, geste, mimika, oblačila, obredi pozdravljanja) in se v zadevni družbi, organizaciji ali skupini prenaša, tj. prenaša na naslednjo generacijo. Orientacijski sistem za vse člane opredeljuje njihovo pripadnost družbi ali skupini in jim omogoča obvladovanje lastnega okolja. Kultura vpliva na dojemanje, razmišljanje, vrednote in dejanja vseh članov zadevne družbe. Kulturno specifičen orientacijski sistem po eni strani ustvarja možnosti in spodbude za delovanje, po drugi strani pa ustvarja tudi pogoje za delovanje in postavlja meje delovanja.“ (Thomas 1996)

4. Opredelitev Unescove komisije navaja: „Kulturo lahko v najširšem smislu razumemo kot celoto edinstvenih duhovnih, materialnih, intelektualnih in čustvenih vidikov, ki so značilni za družbo ali družbeno skupino. To ne vključuje le umetnosti in literature, temveč tudi načine življenja, temeljne človekove pravice, sisteme vrednot, tradicije in prepričanja.“ (Unescova komisija 1983, 121)

5. Tudi Tylor, Cassirer, Trompenpaars/Hampden-Turner, Hansen in Werlen se opredelitvi približujejo s precej različnih vidikov: „(Kultura je) v najširšem etnografskem smislu tisto utelešenje znanja, prepričanj, umetnosti, morale, prava, običajev ter vseh drugih sposobnosti in navad, ki jih je človek kot član družbe pridobil.“ (Tylor 2011)

6. „V celoti gledano bi lahko kulturo opisali kot proces človekovega postopnega samouresničevanja. Jezik, umetnost, religija in znanost tvorijo različne faze tega procesa. V vseh njih človek odkriva in dokazuje novo moč – moč, da zgradi svoj lastni, ‚idealni‘ svet.“ (Cassirer 2007, 345)

7. Riba odkrije potrebo po vodi šele takrat, ko ni več v njej. Naša lastna kultura je za ribo kot voda. Ohranja nas. Z njo živimo in dihamo. (Trompenaars/ Hampden-Turner 2012, 27)

8. Kultura pomeni kolektivno enotno vedenje. (…) Fenomen kulture sestavljajo trije dejavniki, standardizacija, komunikacija in kolektivnost.“ (Hansen 2011, 29 in 32)

9. „V sociološkem razumevanju se kultura nanaša na celoto ocenjevalnih in vrednotenjskih načinov delovanja članov družbe ter njihovih rezultatov. ‚Kultura‘ se ne sme razumeti niti zgolj materialno kot vsota artefaktov niti izključno v abstraktnem smislu kot sistem vrednot, saj izraz implicira oba vidika.“ (Werlen 2008, 359)

Literatura

Cassirer, E. (2007): Cassirer, E. (E.): Poskus o človeku. Uvod v filozofijo kulture. Druga izdaja. Hamburg.

Nemška komisija za Unesco (1983): Svetovna konferenca o kulturni politiki. Zaključno poročilo mednarodne konference, ki jo je UNESCO organiziral v Mexico Cityju od 26. julija do 6. avgusta 1982. V: Poročila o Unescovih konferencah, št. 5. München: Saur 1983, 121.

Hansen, K. P. (2011): Kultura in kulturne študije. Ljubljana: Znanstveni inštitut za kulturo in kulturološke študije. 4. izd. Tübingen/ Basel.

Trompenaars, F./ Hampden-Turner, C. (2012):  Razumevanje raznolikosti v globalnem poslovanju. 3. izdaja. London/Boston.

Tylor, E. B. (2011): E. Tylor: Primitivna kultura. V: Hansen, K. P. (ur.) (2011): (ur.): Kultura in kulturne študije. 4th ed. (4. izdaja). Tübingen: Basel, 29.

Werlen, B. (2008): Socialna geografija. 3. izd. Bern.