Kritična belskost

Izraz kritična belskost se nanaša na diferencirano in reflektirano preučevanje belskosti kot družbene kategorije in temelji na akademskih in političnih pristopih. Dobesedni nemški prevod Weißsein (belina) se je v raziskavah komajda uveljavil, saj daje vtis, da se nanaša predvsem na barvo kože ljudi. V prvi vrsti pa so pomembni vidiki, kot so ekonomska, družbena in kulturna moč, ki gredo z roko v roki z družbenim označevanjem ljudi kot belih (prim. Tißberger 2017, 16).

Belina kot norma – napaka v razmišljanju

Temeljna za kritični koncept beline je predpostavka, da belci svojo barvo kože in z njo povezane družbene privilegije razumejo kot normo, medtem ko so ljudje, ki so družbeno označeni kot nebelci, dojeti kot tujci. Posledica tega procesa t. i. drugačenja je, da se belci vzpostavijo kot norma in s tem manifestirajo svoj status družbene moči, čeprav je to neutemeljeno (prim. Albrecht 2017, 232). Ta podzavestni vzorec mišljenja ne glede na namen vodi v rasistične načine razmišljanja in ga je mogoče razumeti kot manifestacijo strukturnega rasizma (prim. Hyatt 2015).

Začetki kritičnih študij belskosti

Kritične raziskave beline so nastale na podlagi spoznanja literarne znanstvenice bell hooks (Gloria Jean Watkins), da se rasa v ZDA vedno nanaša na ljudi, ki niso belci. V skladu s tem se razlikuje med etnično zaznamovanimi in nezaznamovanimi belci. Glede na suženjstvo, „rasno“ segregacijo in rasizem v zgodovini ZDA to kaže na reprodukcijo hegemonskih struktur, ki niso upravičene in jih ni mogoče upravičiti. Podobne družbene strukture je mogoče prepoznati tudi v Nemčiji, ki so tesno povezane s kolonialno politiko nemškega cesarstva (prim. Hyatt 2015).

Literatura

Albrecht, Monika (2017): Whiteness. V: Göttsche, Dirk/ Dunker, Axel/ Dürbeck, Gabriele (ur.): Handbuch Postkolonialismus und Literatur. Stuttgart: Metzler.

Hyatt, Millay (2015): Whiteness as Privilege. https://www.deutschlandfunk.de/critical-whiteness-weisssein-als-privileg.1184.de.html?dram:article_id=315084 [marec 2020].

Tißberger, Martina (2017): Kritična belskost. O psihologiji hegemonske samorefleksije na presečišču rasizma in spola. Wiesbaden: Springer.