Komunikacija (medkulturna)

Medkulturna komunikacija se nanaša na „medosebno interakcijo s pomočjo jezikovnih kodov med pripadniki različnih skupin ali kultur“ in je sestavljena iz izraza medkulturnost, „izraza za filozofsko in kulturnoznanstveno pojmovanje odnosov med […] kulturami“, ter latinske besede communicatio „sporazumevanje/razumevanje“ (Metzler Lexikon 2013, 343-344 in 389).

Oblika interakcije

V tem kontekstu „način sporazumevanja, ki se preučuje zlasti v okviru etnolingvistike, pragmatike in sociolingvistike“ v obliki „govora, gest, mimike“ (Lexikon der Sprachwissenschaft 2008, 302) in po Lüsebrinku tudi z upoštevanjem „materialne kulture“ (Lüsebrink 2004, 10), predstavlja obliko interakcije „med ljudmi iz različnih (sub)kulturnih krogov, katerih uspešno komunikacijo pogosto ogrožajo predsodki (stereotipi) in nesporazumi zaradi kulturnih razlik“ (Lexikon der Sprachwissenschaft 2008, 302).

Ključna kvalifikacija

Izraz se je pojavil v šestdesetih letih 20. stoletja v ZDA v okviru oblikovanja teoretičnih konceptov za interdisciplinarne študije komuniciranja. Od sedemdesetih let 20. stoletja se v Nemčiji razvijajo tudi empirične raziskave s poudarkom na „povezovanju jezika, situacij in identitete z oblikami in interpretacijami delovanja“ (Metzler Lexikon 2013, 344).

V kontekstu nenehno napredujoče globalizacije ta „dinamični (komunikacijski) proces, pogojen z empatijo, strpnostjo in kulturno specifičnim znanjem, oblikuje cilj ustvarjanja skupnih pomenov“ in v tem kontekstu predstavlja ključno kvalifikacijo, po kateri je danes povpraševanje na „vseh področjih družbe“ (Metzler Lexikon 2013, 344).

Sistem kulturne orientacije

Po Podsiadlowskem gre za prilagajanje drugim kulturam, ki predpostavlja (medkulturno) kompetenco. Gre za „razumevanje orientacijskega sistema dojemanja, mišljenja in vrednot […] drugih kultur“ in njegovo uporabo pri lastnem „mišljenju in delovanju v tujem kulturnem polju delovanja“ (Podsiadlowski 2004, 50). Medkulturna komunikacija na primer prispeva k „uspešnemu mednarodnemu delovanju“ v okviru poslovnih potovanj (prim. Podsiadlowski 2004, 45-47).

Etnologija in moč

Za Lüsebrink pa imajo po drugi strani „upoštevanje zgodovinskega konteksta“ in trenutnih razvojnih procesov, ob upoštevanju razvoja medijev, prav tako bistveno vlogo pri pridobivanju čim bolj diferencirane celovite slike medkulturnega komuniciranja (prim. Lüsebrink 2004, 12).

Hkrati kritizira njeno močno usmerjenost na področje delovanja gospodarstva, pri čemer se sklicuje na „družbene centre moči“, pa tudi njeno pogosto posledično „nehumano instrumentalizacijo s strani teh centrov“. Dejansko delovno področje antropologije, tj. raziskovanje kompleksnega in večplastnega „koncepta kulture“, je zamujeno, če se ne upoštevajo „skupine in družbe, ki živijo na obrobju, [tj.] na robu moči v globalnem sistemu“ (Lüsebrink 2004, 46 f.). Prav tako je vprašljivo, v kolikšni meri lahko enostransko prilagajanje tujim kulturnim kontekstom, ki ga v igro vnaša Podsiadlowski, dolgoročno omogoči uspešno sožitje ljudi.

Literatura

Bußmann, Hadomud (2008): Medkulturna komunikacija. In: Lexikon der Sprachwissenschaft. 4. izd. Stuttgart: Kröner, 302.

Lüsebrink, Hans-Jürgen (2004): Concepts of Intercultural Communication. Teoretični pristopi in praktične reference v interdisciplinarni perspektivi. St. Ingbert: Röhrig Universitätsverlag.

Müller-Hartmann, Andreas (2013): Intercultural Communication: Intercultural Communication. V: Nünning, Ansgar (ur.): Metzler Lexikon. Literarna in kulturna teorija. Pristopi – osebe – osnovni pojmi. V. izdaja. Stuttgart/ Weimar: J. B. Metzler, 344.

Podsiadlowski, Astrid (2004): Medkulturno sporazumevanje in sodelovanje. Usposabljanje za medkulturne kompetence. Z vajami in študijami primerov. München: Franz Vahlen.

Schmidt, Siegfried J. (2013): (2013): Komunikacijska teorija. V: Nünning, Ansgar (ur.): Metzler Lexikon. Literarna in kulturna teorija. Pristopi – osebe – osnovni pojmi. V. izdaja. Stuttgart/ Weimar: J. B. Metzler, 389.

Sommer, Roy (2013): Medkulturnost. V: Nünning, Ansgar (ur.): Metzler Lexikon. Literarna in kulturna teorija. Pristopi – osebe – osnovni pojmi. V. izdaja. Stuttgart/ Weimar: J. B. Metzler, 343 f.