Jezikovna občutljivost

Izraz jezikovna občutljivost opisuje občutljivo rabo jezika. Za natančnejšo opredelitev si je treba najprej ogledati dva izraza, ki sestavljata to odločilno zvezo.

Določevalec jezik je po eni strani pomembno orodje družbe, ki omogoča sporazumevanje. Poleg tega je po Locku „skupna vez družbe“ (Locke 1690), ki ljudem omogoča, da se izražajo na kakršen koli način. V retrospektivi ga zato imenujemo tudi ključ do sveta (prim. geslo v enciklopediji Jezik kot ključ do sveta). Za opredelitev z njim povezane osnovne besede občutljivost se bomo na tem mestu sklicevali na splošno veljavno definicijo, ki ta izraz opisuje kot občutljiv in/ali občutljiv način obravnavanja nečesa (prim. Spektrum 2000).

Povzeta in konkretizirana jezikovna občutljivost tako opredeljuje občutljivo ravnanje z najpomembnejšim komunikacijskim sredstvom ljudi, da bi omogočili komunikacijo brez nesporazumov in brez težav za vse udeležence. S tem sta v ospredju pomembnost in nujna ozaveščenost o tem vprašanju v današnji kulturno zelo raznoliki skupnosti. Pri tem je pomembna tudi konkretno spodbujena zavest o jeziku in usmerjena pozornost nanj, ki ima pomembno vlogo na številnih področjih življenja (npr. v šoli).

Jezikovna občutljivost v šolskem kontekstu

Zlasti v šoli, kjer naj bi učenci predmetne vsebine deloma usvajali s samostojnim branjem besedil, je razumevanje jezika pomemben predpogoj za razumevanje v njih vsebovanih vsebin, saj sta „[u]čenje jezika in učenje predmeta […] tesno prepletena“ (Isselbächer-Giese idr. 2018, 13). Zlasti pri matematičnih in naravoslovnih predmetih predstavlja jezik (strokovni in izobraževalni jezik) velik izziv (prim. Trendel/ Roß 2018, 9 f.), zato ima v tem kontekstu občutljiv in subtilen pristop poseben pomen.

Da bi učencem zagotovili enake možnosti za dobre rezultate, je na splošno zelo pomembno jezikovno občutljivo poučevanje. To na splošno pomeni „različne koncepte poučevanja, ki zavestno uporabljajo jezik kot sredstvo mišljenja in sporazumevanja“ (Woerfel/ Giesau 2018), tako da se ukvarjajo s prepletenostjo jezikovnega in predmetnega učenja, ki jo obravnavajo Isselbächer-Giese in drugi (prim. Isselbächer-Giese idr. 2018). Cilj tega koncepta je izboljšano in poenostavljeno doseganje predmetnospecifičnega učnega cilja s pomočjo jezikovnega zavedanja in z njim povezane pomoči (prim. Woerfel/ Giesau 2018).

Po mnenju Leisena je treba v skladu s tem upoštevati naslednja načela: Prvo načelo je sprememba oblik predstavitve, ki je „jezikovno didaktično prepričljiva“ (Leisen 2019) in s katero se učencem ponudi več alternativ za razumevanje vsebine. Prednost tega je tudi ta, da se jim s tem ustvari priložnost, da se sami naučijo, kako jezikovno oblikovati predmetno vsebino. Izračunavanje jezikovnih, pa tudi predmetnih izzivov predstavlja drugo načelo, ki kaže, da so zahteve na tem področju postavljene „tik nad individualno jezikovno ravnjo“ (Leisen 2019), tako da učenci vedno napredujejo in vidijo spodbudo v stalnem učenju več jezika. Vedno je treba upoštevati diferenciran pogled, saj različni učenci potrebujejo različne stopnje jezikovne podpore. To je tudi prehod k tretjemu in zadnjemu načelu, ki obravnava metodična orodja kot jezikovno pomoč. Ta orodja podpirajo učence pri konkretnem „jezikovnem obvladovanju standardnih situacij“ (Leisen 2019). Primeri vključujejo pisanje poskusa ali pravilno uporabo strokovnih izrazov (prim. Leisen 2019).

Na koncu lahko rečemo, da razumevanje jezika ne sme biti samodejno prevzeto (s strani učencev), temveč ga je treba spodbujati. Za pravilno razumevanje jezika je potrebna podpora, ki jo je treba prenesti ne le v šolo, temveč tudi na vsa druga področja življenja, na katerih ima jezik pomembno vlogo. Jezikovni občutljivosti (v šolskem kontekstu) je treba na splošno pripisati velik pomen, saj je ta koncept mogoče uporabiti za podporo posameznim jezikovnim okoljem.

Literatura

Isselbächer-Giese, Annette/ Witzmann, Cornelia/ Königs, Charlotte/ Besuch, Natascha (2018): Becoming language-sensitive, teaching language-forming – thinking teaching differently (Postati jezikovno občutljiv, poučevati jezikotvorno – razmišljanje o poučevanju drugače). In: Trendel, Georg/ Roß, Joachim (ur.): SINUS.NRW: Promoting Understanding – Designing Learning Processes. Rethinking Mathematics and Science. Münster: Waxmann, 13-31. https://www.schulentwicklung.nrw.de/sinus/upload/Phase05/Broschuere/SINUS_Gesamt.pdf [02.10.2019].

Leisen, Josef (2019): Načela pri pouku predmetov, ki so občutljivi za jezik. http://www.sprachsensiblerfachunterricht.de/prinzipien [02.10.2019].

Locke, John (1690): An essay concerning human understanding (Esej o človeškem razumevanju). London.

Spectrum (2000): Občutljivost. https://www.spektrum.de/lexikon/psychologie/sensibilitaet/14089 [01. 10. 2019].

Trendel, Georg/ Roß, Joachim (2018): Uvod. In: ders. (ur.): SINUS.NRW: Spodbujanje razumevanja – oblikovanje učnih procesov. Rethinking mathematics and the natural sciences (Ponovni razmislek o matematiki in naravoslovju). Münster: Waxmann, 9-11. https://www.schulentwicklung.nrw.de/sinus/upload/Phase05/Broschuere/SINUS_Gesamt.pdf [02.10.2019].

Woerfel, Till/ Giesau, Marlis (2018). Jezikovno občutljivo poučevanje. Köln: Mercator-Institut für Sprachförderung und Deutsch als Zweitsprache (Basiswissen sprachliche Bildung). https://www.mercator-institut-sprachfoerderung.de/de/themenportal/thema/%20sprachsensibler-unterricht/ [04.10.2019].