Integracija

Izraz integracija (latinsko integratio) pomeni „obnovitev celote“ (Hillmann 2007, 383). V sociologiji se nanaša na „z vedenjem in zavestjo povezano vključevanje v vrednostne strukture in vedenjske vzorce ali usklajevanje z njimi“ (ibid.). Običajno se družbena skupina ali posamezniki homogene družbe primerjajo med seboj in kontrastirajo, tako da je mogoče narediti klasifikacijo med integriranimi in neintegriranimi (prim. Gregori 2015, 25). Gre za zelo kompleksen izraz, zato ni soglasja o tem, kaj točno pomeni (prim. Grosche 2015).

Različne opredelitve

Strokovni svet (SVR) nemških fundacij za integracijo in migracije podaja naslednjo opredelitev:

SVR razume integracijo kot sodelovanje vseh na osrednjih področjih družbenega življenja s čim bolj enakimi možnostmi. Ta segajo od vzgoje in zgodnjega izobraževanja v družini ter v predšolskih javnih ustanovah, šolskega izobraževanja, poklicnega usposabljanja in življenja, ki je z delom in njegovim zaslužkom samoopredeljeno in ni odvisno od transferjev, do političnega sodelovanja – ki je odvisno od statusa – ter sodelovanja v najrazličnejših sistemih zaščite in socialnega varstva v pravni in socialni državi (Sachverständigenrat deutscher Stiftungen für Integration und Migration 2019). Filsinger potrjuje to opredelitev in povzema integracijo kot „enakopravno udeležbo (dostop do pravičnosti) v gospodarskih, ekoloških, socialnih in kulturnih virih družbe“ (prim. Hinrichs 2003, citirano v Filsinger 2008, 8).

Sistemska in družbena integracija

Esser po drugi strani razlikuje integracijo med socialno in sistemsko integracijo, da bi bil izraz bolj razumljiv. Sistemsko integracijo razume kot integracijo družbenega sistema kot celote (prim. Esser 2004, 53). Po drugi strani pa se družbena integracija nanaša na odnos med posamezniki in njihovo vključenost v že obstoječi družbeni sistem (prim. ibid., 46). Med seboj je mogoče razlikovati štiri razsežnosti:

– Kulturalizacija, ki se nanaša na usvajanje „znanja, spretnosti in kulturnih ‚modelov‘, zlasti vključno z jezikovno socializacijo“ (ibid.),

– umestitev, ki se nanaša na „prevzemanje pravic in zavzemanje položajev“ (ibid.),

– interakcijo, ki se nanaša na povezovanje družbenih odnosov in vključevanje v osrednja omrežja (prim. ibid.), in

– identifikacijo, ki se doseže z določeno zvestobo družbenemu sistemu (prim. ibid.).

Vključevanje je lahko uspešno na različne načine, vendar je tu nekaj splošnih nasvetov:

1. naučite se jezika: eden najpomembnejših pogojev za uspešno integracijo je učenje jezika države gostiteljice. Dobro znanje jezika olajša navezovanje stikov, iskanje dela in orientacijo v vsakdanjem življenju.
2. bodite pozorni na kulturne razlike: kulturne razlike so lahko ovira za uspešno integracijo. Pomembno je, da te razlike prepoznate in spoštujete. Pri tem lahko medkulturno usposabljanje ali pogovori z domačini pomagajo razviti medsebojno razumevanje.
3. Navezujte stike: Stiki z domačini in drugimi migranti lahko pripomorejo k hitrejši namestitvi v novem okolju. To lahko storite prek klubov, sosedskih srečanj ali športnih klubov.
4. Poiščite si delo: delo je pomemben del vključevanja. Zaposlitev ne prinaša le finančne varnosti, temveč tudi priložnost za druženje in izboljšanje jezikovnega znanja. 5. Poiščite zaposlitev.
5. vključite se v skupnost: vključevanje v skupnost lahko pripomore k spodbujanju vključevanja. To lahko storite s prostovoljnim delom, političnim udejstvovanjem ali kulturnimi dejavnostmi.
6. Ostanite pozitivni: vključevanje je proces, ki zahteva čas in potrpežljivost. Prihaja do neuspehov in težav, vendar je pomembno ostati pozitiven in se osredotočiti na pozitivne vidike.
7. Poiščite podporo: Pomembno je poiskati podporo, ko se pojavijo težave. To so lahko strokovne svetovalne službe, pa tudi prijatelji, družina ali verske skupnosti.

Literatura

Esser, Hartmut (2004): Kakšna alternativa „asimilaciji“ dejansko obstaja? V: Bade, Klaus/ Bommes, Michael (ur.): Migration-Integration-Bildung. Osnovna vprašanja in problemska področja. IMIS-Beiträge Heft 23. Osnabrück, 41-59.

Filsinger, Dieter (2008): Pogoji za uspešno integracijo – spremljanje in vrednotenje integracije. Strokovno delo po naročilu Fundacije Friedricha Eberta. Bonn.

Georgi, Viola B. (2015): Integracija, raznolikost, vključevanje. In: Magazin II, 25-27. https://www.die-bonn.de/zeitschrift/22015/einwanderung-01.pdf [19.08.19].

Grosche, M. (2015). Kaj je vključevanje? In: Kuhl, P./ Stanat, P./ Lütje-Klose, B./ Gresch, C./ Pant, H. A./ Prenzel, M. (Eds.): Inklusion von Schülern und Schülern mit sonderpädagogischem Förderbedarf in Schulleistungserhebungen. Temelji in ugotovitve. Wiesbaden: Springer, 17-39.

Hillmann, Karl-Heinz (2007): Wörterbuch der Soziologie. 5. izdaja. Stuttgart: Kröner.

Strokovni svet nemških fundacij za integracijo in migracije (2019): Družba za priseljevanje. https://www.svr-migration.de/glossar/ [19.08.19].