Individualizem

Individualizem se osredotoča na interese, pravice in potrebe posameznika v odnosu do družbenega okolja, tako da je svoboda posameznika najvišja predpostavka. Namen individualizma je omogočiti novo, bolj vključujočo in popolnejšo idejo o človekovi svobodi. Vpliva na vsa družbeno pomembna področja, kot so etika, norme, politika in ekonomija.

Človek sledi svojim lastnim interesom

Individualizem je nastal na podlagi razsvetljenske filozofije. Racionalistični individualizem zagovarja stališče, da ljudje po naravi niso primerni za to, da bi se osredotočali na družbo, temveč iz razuma zasledujejo le svoje cilje in interese. S tem stališčem je družbeno vedenje ljudi vedno mogoče pripisati le lastnim interesom (prim. Wass 2016).

Izvori individualizma

Prve individualistične filozofije so svoje začetke našle med grškimi učenjaki že v 5. stoletju pred našim štetjem. V evropski zgodovini se je individualizem začel predvsem z nastankom evropske buržoazije, še posebej pa naj bi bila individualizmu najbližja ameriška družba (prim. Taylor 1996). Dokaz za to je ustanovitev ameriške ustave, v kateri je individualizem vodilno načelo (prim. Mewes 2004).

Vidiki in vrednote individualizma in kolektivizma

Industrializirane države se pogosto uvrščajo na stran individualizma. Izjema so vzhodnoazijske države, kot sta Japonska ali Južna Koreja, ki kljub industrializaciji še vedno nedvomno veljajo za kolektivistične (prim. Hofstede/ Hofstede/ Minkov 2010). V bistvu so v nasprotnem kolektivizmu osebne potrebe postavljene pod potrebe družbene skupine. Drugi vidiki, kot so spoštovanje staršev, medsebojna skladnost in družabnost, so vrednote, ki so v kolektivizmu visoko cenjene. Nasprotno pa so v individualizmu osrednji vidiki, ki posameznika postavljajo nad družbo. Ti vključujejo vrednote, kot so avtonomija, samostojnost, tekmovalnost in posameznikovi lastni cilji (prim. Cho idr. 2010).

Literatura

Cho, H.-j. (2015): The Spec Generation Who Can’t Say „No“: Overeducated and Underemployed Youth in Contemporary South Korea (Generacija Spec, ki ne zna reči „ne“: prekomerno izobražena in nezaposlena mladina v sodobni Južni Koreji). East asia cultures critique, letnik 23, številka 3, 437-462.

Hofstede, G./ Hofstede, G./ Minkov, M. (2010): Cultures and Organizations: Software of the Mind. New York: McGraw Hill Professional.

Mewes, H. (2004): Individualizem in ameriška demokratična teorija: izvori in prvotni pomeni. V: A. K. al. (ur.): Demokratična teorija in razvoj demokracije. Wiesbaden: VS, 75-100.

Taylor, C. (1996): Quellen des Selbst, die Entstehung der neuzeitlichen Identität. Frankfurt na Majni: Suhrkamp.

Wass, B. (2016): Individualizem proti kolektivizmu – vprašanje o naravi druženja. In: Dippelreiter, M./ Prosl, C. (ur.): Individuum und Gesellschaft im Spannungsfeld zwischen Bindung und Freiheit. Celovec: Wieser, 1-10.