Igra petih kultur

Osnova za igro petih kultur je kulturna teorija Thompsona, Ellisa in Wildavskyja, ki kulturo razume kot življenjski slog (prim. Banneberg 2001, 247).

Transkulturno učenje

Igra je bila zasnovana z namenom, da bi poudarila neskladja med različnimi kulturnimi skupinami. To naj bi posledično privedlo do „samoanalize in refleksije“ (Köppel 2002, 138) – uvrščena je na področje „usposabljanja za kulturno ozaveščanje“ (prim. Schönhuth).

V igri petih kultur se simulirajo situacije, v katerih je treba pri iskanju rešitve upoštevati različna kulturna ozadja. Gre torej za enoto medkulturnega usposabljanja, v kateri se udeleženci naučijo v praksi uporabiti teoretične premisleke na podlagi svojega kulturnega ozadja (prim. Reeb 2018). Ta učna enota je še posebej uporabna za pripravo na medkulturna srečanja in diskurze, npr. kot vaja iz kulturne interakcije za delovno mesto, pa tudi za zasebni kontekst. Igra petih kultur je primerna povsod, kjer ima medkulturno učenje pomembno vlogo (prim. Reeb 2018).

Postopek

Oblikuje se pet ekip. Vsaki ekipi se dodeli kulturna identiteta. Da bi se lahko postavili na svoje mesto, se na kartici z vlogami navedejo informacije, pomembne za uspeh (ali neuspeh) nameravanega sodelovanja. Nato se simulira situacija, v kateri postane interakcija med različnimi kulturnimi identitetami neizogibna (prim. Reeb 2018).

Ekipe morajo najprej razviti in predstaviti koncept rešitve, ki je v skladu z dodeljeno kulturo. Nato morajo ekipe pripraviti skupno rešitev problema, ki je skladna z različnimi kulturnimi ozadji (prim. Reeb 2018).

Cilj metode

Razviti večje zavedanje o lastni in drugih kulturah. Z dodeljevanjem vlog kulturam, ki jim oseba sama ne pripada, naj bi opazili, sprejeli in bolje obravnavali načine razmišljanja, ki izvirajo iz drugih kulturnih identitet. Poleg tega je treba razširiti razumevanje, kako različne kulture različno vplivajo na iskanje rešitev za probleme. To omogoča boljše sodelovanje pri reševanju kulturno specifičnih in medkulturnih problemov (prim. Reeb 2018).

Na splošno se pojavlja „senzibilizacija za ‚potenciale transkulturnega povezovanja‘, tj. možnosti, kako je mogoče v lastnih kulturnih usmeritvah najti pristope za obravnavo kulturnih usmeritev drugih“ (Reeb 2018).

Literatura

Bannenberg, Ann-Kristin (2011): The importance of intercultural communication in business. Teoretična in empirična raziskava o potrebi po medkulturnem razvoju osebja in njegovi praksi na podlagi nekaterih velikih nemških podjetij v avtomobilski in dobaviteljski industriji. Kassel: kassel University Press.

Köppel, Petra (2003): Kulturni pristopi ocenjevanja in njihovo vključevanje v medkulturno usposabljanje. Series Fokus Kultur Vol. 2. Norderstedt: Books on Demand.

Reeb, Alexander: Das Fünf-Kulturen-Spiel -Transkulturelles Lernen. Transkulturno učenje s „petimi kulturami“ iz kategorije: Igre za medkulturno usposabljanje. https://www.ikud-seminare.de/seminare/das-fuenf-kulturen-spiel.html [03.05.2018].

Schönhuth, Michael: Das Kulturglossar. Igra petih kultur. http://www.kulturglossar.de/html/f-begriffe.html [28.06.2018].