Identiteta

„Šele na ozadju utrjene lastne identitete se je mogoče resnično soočiti z nenavadnostjo Drugega.“ (Rosa 2007, 49)

Etimologija

Identiteta izhaja iz latinske besede identitas in pomeni „absolutno enakost“ (Rosa 2007, 47). Sociolog Hartmut Rosa ta izraz pregleduje v različnih kontekstih in oblikah. V eseju Identiteta pojasnjuje, da tako v matematiki kot v logiki „odraža odnos popolne enakosti, [ki ga] ima predmet sam s seboj in samo s seboj“. (Rosa 2007, 47) Z vidika bistva človeških bitij je za identiteto značilna edinstvenost in prepoznavnost vsakega posameznika. Predstavlja temelj oblikovanja posameznikove osebnosti. Po Rosovem mnenju sta raba jezika in sodelovanje v kulturi „osnova za vsako medkulturno komunikacijo […] in razumevanje“ (Rosa 2007, 47).

Trije vidiki identitete

Kulturologinja Edith Broszinsky-Schwabe v svoji knjigi Medkulturna komunikacija identitete ljudi, ki sodelujejo v medkulturni izmenjavi, razdeli na tri vidike: Prva in najpomembnejša je osebna identiteta, ki je tesno povezana z zunanjim videzom osebe. Pri prvem srečanju imajo bistveno vlogo vedenje, jezik in vonj. na drugem mestu je družbena identiteta (skupinska identiteta, mi-identiteta, kolektivna identiteta). Tu posameznik pridobi značilne kulturne značilnosti in tako zaznamuje svojo pripadnost skupini, s katero se identificira. Poleg tega Broszinsky-Schwabe razlikuje družbeno identiteto na različnih identitetnih področjih, kot so družina, starostna skupina, poklic, religija itd. (prim. Broszinsky-Schwabe 2011, 44).

Kulturna identiteta kot tretji vidik opisuje posamezne osebe ali skupine, ki jih vodijo „skupne jezikovne značilnosti, norme skupnega življenja, ideološke in verske usmeritve, umetniške in znanstvene tradicije, športne in obrtne spretnosti, skupni ideali in vrednote [usmeritev]. Skupnosti v načinu življenja se kažejo na primer v stanovanjskem in naselitvenem vedenju, prehranjevalnih navadah, modi, manirah, simbolih, festivalih in praznovanjih.“ (Broszinsky-Schwabe 2011, 46)

Samopodoba – zunanja podoba

Stiki med različnimi kulturami so trenutno intenzivnejši kot kdaj koli prej. Ohranjanje identitete je zato izziv. Kot pojasnjuje Broszinsky-Schwabe, vsaka posamezna kultura s svojimi znaki, simboli, tradicijami, vedenjskimi vzorci in vrednostnimi sistemi vpliva na oblikovanje identitete posameznika (prim. Broszinsky-Schwabe 2011, 46). To postane še posebej jasno ob soočenju s tujo kulturo ali ob vključevanju v tujo državo.

Psihologinja Annekatrin Hoppe v zvezi s tem preučuje, v kolikšni meri se v novem okolju spremeni prej znana samopodoba. V svojem eseju „So war ich nicht, so bin ich nicht!“ (Nisem bil tak, nisem tak) pojasnjuje, da se pri poskusu vključevanja v tuje okolje pod vprašaj postavijo znani vedenjski vzorci in stališča ter značilnosti, ki bi sicer ostale skrite (prim. Hoppe 2013). Lastna podoba, ki je zrasla iz znanega kulturnega okolja, se potem ne ujema več s tujo podobo. To pa vodi v „negotovost lastne identitete“ (Hoppe 2013, 176).

Globalizacija

Na razvoj identitete tako pozitivno kot negativno vpliva nenehno spreminjanje kultur. Spremembe kultur kažejo na dejstvo, da je „kultura [je] prenosljiva, je tovor njenih nosilcev“. (Groh 2003, 172) V zvezi s tem Groh v članku Sprememba identitete – globalizacija in kulturna indukcija ugotavlja, da globalizacija povzroča destabilizacijo avtohtonih, avtonomnih kultur, ki so izpostavljene industrijskim kulturam. Zaradi „vrzeli v prevladi“ (Groh 2003, 162) so kulture delno ali v celoti izbrisane, s čimer so ljudje prikrajšani za možnost oblikovanja individualnih identitet (prim. Groh 2003, 177).

Literatura

Broszinsky-Schwabe, Edith (2011): Medkulturno komuniciranje. Nesporazumi – razumevanje. Wiesbaden:

Groh, Arnold (2003): (1998): Groh, Arthur Groh (1998): Identity change. Globalizacija in kulturni vplivi. V: Kimminich, Eva (ur.): Welt Körper Sprache. Perspektive kulturnih oblik zaznavanja in predstavljanja. Kulturna identiteta. Konstrukcije in krize. Zv. 3. Frankfurt na Majni: Peter Lang, 161-185.

Hoppe, Annekatrin (2013): So war ich nicht, so bin ich nicht. O vplivu kulturnega okolja na lastno identiteto. V: Kumbier, Dagmar/ Schulz von Thun, Friedemann (ur.): Medkulturna komunikacija: metode, modeli, primeri. 6. izd. Reinbek bei Hamburg: Rowohlt, 170-186.

Rosa, Hartmut (2007) Identiteta. In: Straub, Jürgen/ Weidemann, Arne/ Weidemann, Doris (ur.): Handbuch interkulturelle Kommunikation und Kompetenz. Osnovni pojmi – teorije – področja uporabe. Stuttgart: Metzler, 47-56.