Identiteta, spolna

Spolna identiteta se nanaša na lezbijke, geje, biseksualne, panseksualne, demiseksualne, aseksualne in panseksualne osebe.

Medtem ko spolna usmerjenost opisuje „usmerjenost spolnih in čustvenih potreb osebe do drugih oseb istega ali nasprotnega spola ali obeh spolov“ (1; prim. Seksualna usmerjenost v psihoterapiji in svetovanju, str. 6), spolna identiteta izrazu dodaja vrednost samorazumevanja, ki ga ni mogoče določiti izključno s spolnimi odnosi ali dejanji do drugih oseb ali z njimi.

Po mnenju Magreta Götha in Ralpha Kohna je spolna identiteta identiteta, ki jo oseba razvije na podlagi svoje spolne usmerjenosti. Na razvoj identitete naj bi vplivale posameznikove, družbene in kulturne razmere ter drugi vidiki. (2; prim. knjigo Spolna usmerjenost v psihoterapiji in svetovanju, str. 6).

Tudi tu lahko vidimo, da se spolna identiteta lahko razvije iz spolne usmerjenosti, vendar se izraza ne smeta uporabljati kot sinonima. Prav tako je treba poudariti, da je lahko spolna identiteta tudi neprivlačnost, ki se lahko izraža tudi z nevstopanjem v spolne odnose, in sicer aseksualnost. Povezovanje spolne identitete izključno s spolnimi odnosi/dejavnostmi lahko zato privede do napačnih sklepov. Poleg tega lahko na spolno identiteto med drugim vplivajo kulturni vplivi, lahko pa se pojavi tudi individualni razvoj, zato je spolna identiteta celovitejša od spolne usmerjenosti.

Stefan Timmermann pa spolno identiteto opredeljuje na naslednji način: „Spolna identiteta je temeljno samorazumevanje ljudi o tem, kdo so kot spolna bitja – kako dojemajo sami sebe in kako jih (želijo) dojemati drugi. Vključuje biološki, družbeni in tudi psihološki spol ter spolno usmerjenost.“ (3; prim. Handbuch Sexualpädagogik und sexuelle Bildung, str. 261). Poleg tega spolna identiteta v življenju ni statična, temveč se spreminja (4; prim. Handbuch Sexualpädagogik und sexuelle Bildung,str. 261).

To jasno kaže, da spolni odnosi, ki lahko izhajajo iz spolne usmerjenosti, ne morajo avtomatično oblikovati identitete, temveč gre za samorazumevanje, ki je lahko spremenljivo.

Opredelitve spolne identitete in primeri

Aseksualec: aseksualne osebe ne čutijo spolne privlačnosti do drugih ljudi. Biseksualne osebe Biseksualne osebe so romantično, erotično in/ali spolno privlačne osebam lastnega ali „nasprotnega“ spola. To poimenovanje spolne identitete predpostavlja samoumeščenost v binarni spolni red (prim. „panseksualec“). (…)

Demiseksualne osebe: Demiseksualne osebe spolno privlačijo le osebe, s katerimi so že vzpostavile tesen odnos.

Heteroseksualnost: Heteroseksualne osebe so romantično, erotično in/ali spolno privlačne osebam „nasprotnega“ spola. To poimenovanje spolne identitete predpostavlja samoopredelitev v binarni spolni red. Heteronormativnost velja za družbeno načelo urejanja, s katerim se standardizirata spolnost in spol.

Homoseksualec: Homoseksualne osebe v svojih romantičnih, erotičnih in/ali spolnih željah privlačijo osebe istega spola. To poimenovanje spolne identitete predpostavlja samoopredelitev v binarni spolni red. Včasih se dojema kot patologiziranje, zato se pogosteje uporabljata izraza „lezbijka“ in „gej“. (…)

lezbijka: Ta oznaka spolne identitete predpostavlja samoopredelitev v binarnem spolnem redu. Razume se, da gre za istospolno spolno identiteto žensk. Prej se je uporabljala kot pejorativ, z gibanjem za lezbično-gejevsko emancipacijo pa je postala pozitivno samooznačevanje. (…)

Panseksualec: Panseksualne osebe privlačijo drugi ljudje ne glede na njihov spol. To ne vključuje le moških in žensk, temveč tudi transspolne in interspolne osebe. S tem se postavlja pod vprašaj binarni spolni red. (…)

Gej: Ta oznaka spolne identitete predpostavlja samoopredelitev v binarni spolni red. Razume se kot istospolna spolna identiteta moških. Včasih se je uporabljala kot slabšalna oznaka, vendar je z gibanjem za lezbično-gejevsko emancipacijo postala pozitivna samooznaka.

Spolna identiteta: imenovana tudi spolna usmerjenost. Identiteta poudarja, da ne gre le za usmerjenost glede možnih partnerjev, temveč da je sestavni del identitete. Kljub temu se lahko tekom življenja spremeni. Včasih je vključen tudi spol ali spolna identiteta, saj je opredelitev spolne identitete odvisna od spolnih kategorij. V tem poročilu je spol pojmovan kot možna presečna dimenzija, ki lahko sodeluje s spolno identiteto in privede do večdimenzionalnih ali medsektorskih izkušenj.“ (povzeto po Izkušnje z diskriminacijo v Nemčiji na podlagi spolne identitete, Dorina Kalkum, Magdalena Otto, avgust 2017, stran 124 in naslednje (5).

Razlika do spolne identitete

Spolna in spolna identiteta ne opisujeta iste stvari, vendar sta pogosto povezani. Spolna identiteta opisuje družbeni spol, tj. spol, s katerim se oseba identificira. Ta se lahko razlikuje od biološkega spola. (6)

Judith Butler razlog za uvedbo spolne identitete vidi v težavah, ki jih prinaša binarni sistem spolov. Z biološkega vidika ni mogoče zanikati, da obstajajo tudi ljudje z več morfološkimi spolnimi značilnostmi. Zato ne bi bilo dopustno te domnevne binarnosti prenesti na spolno identiteto. V angleščini se biološki spol razlikuje od družbenega spola (gender); za to razlikovanje v nemščini je treba uporabljati izraza Geschlecht (spol) in Geschlechtsidentität (spol). (7; prim. delo Das Unbehagen der Geschlechter (Težave s spolom), str. 23 in dalje).

Medtem ko spolna identiteta opisuje, kako posameznik bere samega sebe ali bi želel, da bi ga brali, spolna identiteta vključuje tudi medosebne spolne odnose (ali v primeru aseksualnosti odsotnost spolne privlačnosti).

Podrobnejše informacije o spolu so na voljo tukaj: https://www.hyperkulturell.de/glossar/gender/.

Literatura

1 Göth, M.; Kohn, R. (2014): Spolna usmerjenost v psihoterapiji in svetovanju. Springer Verlag: str. 6

2 Göth, M.; Kohn, R. (2014): (2): Spolna usmerjenost v psihoterapiji in svetovanju. Springer Verlag: str. 6.

3 Sielert, U. [ur.]; Schmidt, R. (2008): Sielder: Sider, E.: Handbuch Sexualpädagogik und sexuelle Bildung. Juventa Verlag: str. 261

4 Sielert, U. [ur.]; Schmidt, R. (2008) Prim. priročnik Sexualpädagogik und sexuelle Bildung (2008): S. 261

5https://www.antidiskriminierungsstelle.de/SharedDocs/downloads/DE/publikationen/Expertisen/expertise_diskrimerfahrungen_in_de_anhand_der_sex_identitaet.pdf;jsessionid=E2D04807FA660332333E3B75FB02D856.intranet211?__blob=publicationFile&v=3 str. 124 (dostop 20. 8. 2021)

6https://www.antidiskriminierungsstelle.de/SharedDocs/downloads/DE/publikationen/Expertisen/expertise_diskrimerfahrungen_in_de_anhand_der_sex_identitaet.pdf;jsessionid=E2D04807FA660332333E3B75FB02D856.intranet211?__blob=publicationFile&v=3 (dostop 20.08.2021)

7 Butler, J.. [ured.]; izdaja suhrkamp 2433(1991): Das Unbehagen der Geschlechter; izvirni naslov: Gender Trouble; Suhrkamp Verlag: str. 23 in nasl.