Heterogenost

Izraza heterogenost ni mogoče jasno opredeliti. Wittig navaja sinonime, kot so Verschiedenartigkeit, Diversität, Andersartigkeit in Ungleichheit (prim. Wittig 2014, 14). V Schönhuthovem spletnem kulturnem slovarju je heterogenost treba razumeti kot „izraz raznolikosti“. Zanimiv se zdi Prenglov pristop, ki heterogenost opredeljuje na treh pomenskih ravneh, in sicer kot razliko, spremenljivost in nedoločenost (prim. Prengel 2005, 21).

Heterogenost proti homogenosti

Heterogenost lahko razumemo kot nasprotje homogenosti. Kadar je nekaj opisano kot homogena entiteta, je to predstavljeno kot „sestavljeno iz zelo enotnih sestavin in celovite celote“ (Krossa 2018, 53).

Samostalnik heterogenost je izpeljanka pridevnika heterogen, ki izvira iz grške besede heterogenḗs, kar pomeni „različne vrste, rodu, različnega slovničnega spola, različno sestavljen“ (DWDS 2018).

Sociološki pristop

Krossa opredeljuje izraz s sociološkega vidika: „V nasprotju s pristopom homogenosti je torej temeljna predpostavka predvsem ta, da sta kraj in prostor vse manj skladna ali celo sploh nista več skladna“ (Krossa 2018, 67).

Družbeno in prostorsko se prekrivata,

– ko na eni geografski lokaciji hkrati in vzporedno obstajajo več družbenih prostorov ali

– ko družbeni prostor zajema več kot eno lokacijo (prim. Krossa 2018, 67).

Krossa se sklicuje tudi na dela poljskega kulturnega teoretika Zygmunta Baumana, ki se ukvarja s „tekočo modernostjo“. V svoj koncept družbe prenese tudi sedanjost, v kateri naj ne bi bilo več vnaprej določenih vzorcev. Distancira jo od tradicionalnega okvira nacionalne države in s pomočjo metafore fluidnosti za načelo vzame koncept razlike. Trenutne vzorce družbenih oblik je analiziral na podlagi dejstva, da lahko posameznik hkrati in spremenljivo čuti pripadnost več družbenim skupinam. Krossa omenja teorije, ki so v ospredje postavile posameznika – posameznika, ki pa se razvija v površnost. To bi lahko pomenilo tudi, da postaja vse pomembnejše gojenje številnih identitet (prim. Krossa 2018, 73 in nasl.).

Homogenost in heterogenost v ravnovesju?

Po mnenju Krosse so raziskave razlik uspešne, kadar se nanašajo na mikroravni, postanejo pa problematične, kadar je treba koncepte teoretizirati na makroravni (prim. Krossa 2018, 68). O razvoju sobivanja obeh pojmov v sodobni sociologiji piše: „Na splošno obravnava trenutnih trendov v sociologiji kaže, da se poudarek na ravnovesju (ali bolje: neravnovesju) med homogenostjo in heterogenostjo premika v smeri predpostavke, da je problematika heterogenosti danes pomembnejša, bolj pereča.“ (Krossa 2018, 68)

Pri pojasnjevanju tega pojava pravi: „Številni avtorji zdaj ta vidik [homogenosti] pretiravajo in heterogenost razglašajo za prevladujočo, če ne celo edino relevantno značilnost sodobne družbe.“ (Krossa 2018, 68) Kot posledico tega med drugim navaja, da se raziskovalci na temo družbe sprašujejo o samem konceptu družbe in ugotavljajo, da ga je nadomestil koncept razlike (prim. Krossa 2018, 68).

Vendar pa raziskave vodijo tudi k poenostavljanju, saj sta homogenost in heterogenost obravnavani le kot nasprotji, ne pa tudi opisani skupaj. To vodi v preobrat – da bi se izognili „preveliki“ heterogenosti, je homogenost pretirano poudarjena. To je na primer mogoče opaziti v razpravah o priseljevanju in migracijah.

„Heterogenost“ se nanaša na razlike ali raznolikost znotraj skupine ali sistema. Tukaj je nekaj primerov:

1. kulturna heterogenost: mesto s številnimi različnimi etničnimi skupinami, ki govorijo različne jezike in imajo različne kulturne tradicije.
2. starostna heterogenost: šola z učenci različnih starosti, od osnovne do srednje šole.
3. spolna heterogenost: delovno okolje, v katerem moški in ženske delajo v različnih oddelkih ali vlogah.
4. heterogenost sposobnosti: razred z učenci, ki imajo različne sposobnosti, vključno z učenci s posebnimi potrebami ali učenci z višjimi učnimi sposobnostmi.
5. geografska heterogenost: Država z različnimi regijami, ki imajo različne geografske, podnebne in gospodarske razmere.
6. jezikovna heterogenost: Šola, v kateri nekateri učenci govorijo jezik, ki ni učni jezik.
7. verska heterogenost: skupnost s pripadniki različnih verskih prepričanj in praks.

Literatura

Digitalni slovar nemškega jezika (DWDS). https://www.dwds.de/wb/heterogen [19.06.18].

Krossa, Anne Sophie (2018): Družba. Razmišljanja o temeljnem konceptu v sociologiji. Wiesbaden: Springer.

Prengel, Annedore (2005): Heterogenost v izobraževanju – pregled in napovedi. V: Bräu, Karin/ Schwerdt, Ulrich (ur.): Heterogenität als Chance. Vom produktiven Umgang mit Gleichheit und Differenz in der Schule. Münster: LIT, 19-35.

Schönhuth, Michael: kulturglossar.de. http://www.kulturglossar.de/html/h-begriffe.html [19.06.2018].

Wittig, Marietta-Titine Ve (2014): Heterogenost – breme ali pedagoški izziv? Raziskava o tipih učiteljev na državnih berlinskih poklicnih šolah na poklicnem področju poslovanja in administracije v povezavi z obravnavo različnosti učencev. Berlin.