Govorica telesa

Govorica telesa je vseprisoten pojav. Po eni strani poskušamo „brati“ in razlagati govorico telesa drugih, po drugi strani pa drugi počnejo enako z nami. V medkulturni komunikaciji je govorica telesa še posebej pomembna.

Kaj točno je govorica telesa?

– Izrazi obraza

– geste (zlasti gibi zgornjega dela telesa, npr. rok)

– Proksemika (kako ohranjamo razdaljo? Kako se gibljemo v prostoru?)

– Taksi (smer gibanja, npr. očesni stik)

– Glas (npr. mehak, zveneč, globok)

Vseprisoten pojav

Vse to je govorica telesa. Dopolnjuje tisto, kar govorimo, in je vedno odvisna od konteksta. Poleg tega je govorica telesa vseprisotna. V osebnem pogovoru smo še posebej pozorni na obrazno mimiko. Pri telefonskem pogovoru poslušamo, kako zveni glas druge osebe. Na pametnih telefonih našo govorico telesa posnema nešteto emotikonov. Govorica telesa je zato zelo pomembna za medosebno komunikacijo.

Funkcije

Raziskovalka govora Christa Heilmann opredeljuje skupno štiri funkcije govorice telesa (prim. Heilmann 2009):

1. skladenjska funkcija: z gestami in mimiko obraza strukturiramo povedano, zagotavljamo razumljivost in razumljivost.
2. Pragmatična funkcija: govorica telesa razkriva več kot besede o našem razpoloženju in čustvih. Na ta način govorica telesa vpliva na naše medsebojne odnose. Govorica telesa lahko vzbudi čustva, razreši konflikte ali jih okrepi, tako da deluje kot ojačevalec.
3. Semantična funkcija: Opozarja na neskladja na ravni sporočila. Govorica telesa ima na mnoge ljudi bolj verodostojen učinek. Zato v vsakdanjem življenju vedno preverjamo, kako je nekaj povedano (v primerjavi s tem, kaj je povedano).
4. Dialoška funkcija: Kdo in kdaj govori? To je regulativna funkcija v zvezi z menjavo govorcev znotraj pogovorov.

Medkulturne posebnosti

V medkulturni komunikaciji obstajajo še druge posebnosti. Ali je govorica telesa lahko pravilna ali napačna? Ne, lahko kvečjemu odstopa od določenih pričakovanj. Ta pričakovanja so kulturno oblikovana. Pogosto ustrezajo temu, česar smo navajeni. Govorica telesa se zato od kulture do kulture (pa tudi znotraj kulture, prim. generacijski razkorak in subkulture) zelo razlikuje. Poleg tega se kulture spreminjajo in pojavljajo se nove oblike (npr. mladostni pozdravi). V medkulturni komunikaciji pogosto prihaja do nesporazumov, ker ne poznamo telesne govorice drugih kultur.

Ravnanje z drugačnostjo

Poleg tega ima pomembno vlogo tudi vrednotenje tuje telesne govorice. Ali nas drugačnost moti? Morda. Tuje vedenje lahko dojemamo tudi kot napačno. „Ali moraš govoriti tako glasno?“ „Poročenih žensk ne smeš objemati!“ „Zakaj jé z odprtimi usti in mlaska z ustnicami?“

Na to pogosto pozabimo: Drugi so lahko prav tako razdraženi zaradi našega vedenja. Kakšne sklepe lahko potegnemo iz teh razmišljanj? Nenehno razmišljanje o različnih kulturnih govoricah telesa je potrebno, da ne postanemo pasivna lutka lastne kulture.

Literatura

Argyle, Michael (1996): Jezik telesa in komunikacija. Priročnik o neverbalni komunikaciji. Paderborn: Junfermann.

Galli, Johannes (2008): Govorica telesa in komunikacija. Freiburg: Galli.

Heilmann, Christa M. (2009): Razumevanje in pravilna uporaba govorice telesa. München: Reinhardt.