Feminizem

Izraz feminizem opisuje a) „gibanje, ki zagovarja politično-praktične ukrepe za izboljšanje življenjskih možnosti žensk (žensko gibanje, emancipacija), in b) teoretično-znanstvena prizadevanja za zaznavanje in premagovanje diskriminacije ženskega spola kot ovire za znanstveno (in praktično) znanje“ (Bundeszentrale für politische Bildung o.J.).

Temeljna sprememba položaja žensk se pričakuje s prilagajanjem življenjskih situacij, družbenih vlog ter struktur in procesov, ki konceptualizirajo podrejenost žensk (prim. Thiessen 2008, 38).

Zgodovinsko ozadje ženskega gibanja

Zgodovinsko gledano feminizem označuje gibanje, ki se je politično in družbeno oblikovalo ter zagovarjalo teoretično vodilo. V 18. in 19. stoletju so ženska gibanja nastala iz prejšnjih gibanj, ki so bila kritična do družbe in dominacije ter so si prizadevala za vzpostavitev enakih državljanskih pravic za ženske, kot so že veljale za moške, med drugim tudi na področju reprodukcije (prim. Müller 2013, 132, 134). Različna feministična gibanja vključujejo na primer liberalni feminizem, ekofeminizem in črnski feminizem (prim. Thiessen 2008, 38).

Pred nastankom teh gibanj so feministične pristope na literarnem področju med drugim že zastopale Simone de Beauvoir, Mary Wollstonecraft in Virginia Woolf. Elaine Showalter kronološko poimenuje tri faze ženskega pisanja: 1. Ženska faza (1840-1880), v kateri so posnemali estetske moške norme in standarde, 2. Feministična faza (1880-1920), v kateri so pogosto zagovarjali radikalna in separatistična stališča, in 3. Ženska faza (1920 do danes), ki se osredotoča predvsem na žensko pisanje in izkušnje (prim. Barry 2009, 116, 118). Judith Butler je trenutno avtorica, ki se posebej ukvarja s spolom (prim. Barry 2009, 139; Thiessen 2008, 41).

Med najpomembnejšimi gibanji sta obe ženski gibanji v 60./70. letih 20. stoletja, v katerih so ženske postavljale zahteve, zlasti na področju spolnosti in populacijske politike (prim. Barry 2009, 116f.; Müller 2013, 131). Na splošno je bilo neplačano delo, ki so ga opravljale, prav tako pomembno vprašanje od francoske revolucije do gibanj v nekdanji NDR. V drugi polovici 19. stoletja je prišlo do razhajanj med ženskami, saj so bile zahteve povezane z ustreznim razredom njihovih (mož) moških, tako da so bile proletarske in meščanske ženske v sporu med seboj in so se morale v nekaterih primerih ponovno podrediti svojim možem (prim. Müller 2013, 131f.).

Druga polovica 20. stoletja pa je bila spet močno usmerjena v prvo žensko gibanje. Feminizem je bil povezan s socializmom, z razmejitvijo od moških pa si je prizadeval za lastno kulturo tako na političnem kot na raziskovalnem področju. Kljub vmesnim uspehom v NDR, kot je bilo na primer dovoljenje za splav, so bile ženske še vedno večinoma potisnjene v ozadje (prim. Müller 2013, 133).

Feminizem v akademskem in sodobnem diskurzu

Feministična kritika je „posebna vrsta političnega diskurza: kritika in teoretska praksa, zavezana boju proti patriarhatu in seksizmu“ (Moi 1989, 117). Namesto o „feminizmu“ pa bi morali raje govoriti o „feminizmih“, saj so skrbi različnih gibanj zelo različne – čeprav je prišlo in še prihaja do medsebojne izmenjave in tudi vpliva (prim. Lenz 2018).

Kljub številnim pristopom jih lahko združimo na podlagi podobnega razumevanja spola in družbe. Razlikujemo lahko med strukturnimi feminizmi, ki se osredotočajo na neenakosti med spoloma in razmerja moči, ter institucionalnimi feminizmi, ki se bolj osredotočajo na pragmatične reforme in strukturne spremembe. Nadaljnje podkategorije vključujejo diskurzivne feminizme, ki se osredotočajo na to, kako se podobe spola kulturno ustvarjajo in razširjajo, ter queer feminizme, ki obravnavajo spolno in telesno raznolikost ter zahtevajo njeno priznanje. (prim. Lenz 2018).

Poleg feminizmov in ženskega gibanja je treba, zlasti v akademskem kontekstu, razlikovati med študijami spolov, ki so interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki kritično raziskuje kulturne in družbene razmere z vidika spola ter se pri tem opira na znanstvene teorije in metode (prim. Lenz 2018).

Feminizem ima pomembno vlogo tudi v trenutnih družbenih diskurzih. Posebej omembe vredno in še danes aktualno je gibanje MeToo, ki ga je leta 2006 sprožila ameriška aktivistka Tarana Burke, popularno pa je postalo šele leta 2017 s tvitom #MeToo, ki ga je objavila Alyssa Milanos. Pozvala je ljudi, naj delijo ta hashtag, če so bili tako kot ona že deležni seksualiziranega nasilja (prim. Martini 2020, 1). „V svojem jedru […] [razprava #MeToo] zadeva ženske, ki želijo same določati svoja telesa in spolnost“ (Lenz 2018).

K. Rowling je konec leta 2019 s tvitom, v katerem je podprla britansko raziskovalko Mayo Forstater, ki je pred tem izjavila, da biološkega spola ni mogoče spremeniti, sprožila še eno sporno razpravo (prim. Steiner 2019). To je sprožilo kritike transspolne skupnosti (prim. Hanfeld 2020). vendar J. K. Rowling poudarja, da zagovarja pravice žensk, moških, homoseksualcev, heteroseksualcev in transseksualcev (prim. Rowling 2020).

Literatura

Barry, Peter (2009): Začetek teorije. Uvod v literarno in kulturno teorijo.

Peter Barry in Helen Carr (ur.). Tretja izdaja. Manchester in New York: Manchester University Press.

Bundeszentrale für politische Bildung (b.d.): Feminismus. Zvezna agencija za državljansko vzgojo. https://www.bpb.de/nachschlagen/lexika/politiklexikon/17484/feminismus [18.09.2020].

Hanfeld, Michael (2020): J. K. Rowling stopi v polemiko glede idej o transspolnosti. FAZ.NET.https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/debatten/j-k-rowling-legt-im-streit-um-transgender-vorstellungen-nach-16810240.html#void [19.09.2020].

Lenz, Ilse (2018): Od skrbstvenega dela do #MeToo. Aktualna feministična vprašanja in razprave v Nemčiji. Zvezna agencija za državljansko vzgojo. bpb.de/apuz/267940/von-der-sorgearbeit-bis-metoo-aktuelle-feministische-themen-und-debatten-in-deutschland?p=all [19.09.2020].

Martini, Franziska (2020): Kdo je #MeToo? Mrežna analitična raziskava (proti)feminističnih protestov na Twitterju…. Medijske in komunikacijske študije 3 (68): 255.

Moi, Toril (1989): Feministka, ženska, žensko. V: The Feminist Reader. Eseji s področja spola in politike literarne kritike (Essays in Gender and the Politics of Literary Criticism). Catherine Belsey in Jane Moore (ur.). New York: Basil Blackwell, 117-32.

Müller, Ursula G.T. (2013): Politični dom za feminizem – pol sveta za levico. The political location of feminism (Politična lokacija feminizma). Wiesbaden: Springer VS.

Rowling, Joanne K. (2020): J. K. Rowling piše o svojih razlogih za izražanje o vprašanjih spola in spolov. J. K. ROWLING. https://www.jkrowling.com/opinions/j-k-rowling-writes-about-her-reasons-for-speaking-out-on-sex-and-gender-issues/ [19.09.2020].

Steiner, Noëlle. (2019): J. K. Rowling si je prislužila shitstorm zaradi tvita o spolu. Nau media.https://www.nau.ch/people/welt/jk-rowling-erntet-shitstorm-wegen-geschlechter-tweet-65631793 [19.09.2020].

Thiessen, Barbara (2008): Feminizem: razlike in nasprotja (Feminism: Differences and Controversies). In: Handbook of Women’s and Gender Studies (Priročnik ženskih študij in študij spolov). Theories, Methods, Empiricism. Ruth Becker in Beate

Kortendiek (ur.). Druga in dopolnjena izdaja. Izdaja: Znanstveni inštitut za žensko in moško spolnost, Ljubljana, 2015, št. Wiesbaden: VS Verlag für Sozialwissenschaften, 37-44.