Etnologija

Izraz etnologija je sestavljen iz dveh grških besed ethnos „ljudje“ in logos „stranka“, zato se je disciplina do 20. stoletja imenovala etnologija (Fischer 2003, 16).

Etnologija je znanstvena disciplina, ki svoje raziskave osredotoča na metodološko in teoretično preučevanje različnih etničnih skupin. Ta znanstveni pristop k etnijam si prizadeva zlasti za ustvarjanje primerjave, tj. „na ta način je etnološki diskurz razvil posebne načine opredeljevanja meja, določanja kolektivnih identitet in nedvoumnih (kulturnih) pripadnosti“ (Friese 2007, 190).

Skupnosti kolektivne identitete

Za ta znanstveno reflektirani proces spoznavanja je bistvena razprava o posameznih etničnih skupinah, pri čemer ne gre za poudarjanje posameznikov, temveč za predstavljanje kolektivnega. S kolektivom je v tem kontekstu mišljena etničnost, ki zajema obstoj skupnosti. „Člani etnične skupnosti se imajo za homogeno skupnost s kolektivno identiteto“ (Broszinsky-Schwabe 2011, 52) in s tem samozavedanjem ustvarjajo jasno razlikovanje od drugih etničnih skupin. Skupnosti se sklicujejo na isto poreklo, skupno zgodovino, konvencionalno sorodnost v kulturi in načinu življenja ter individualno „etnično samozavedanje“(Broszinsky-Schwabe 2011, 52).

Ti parametri etnološkemu polju ne omogočajo le diferencirane razprave, temveč ponujajo tudi primerjavo „lastne kulture, tudi in zlasti kadar Drugi služi za konstituiranje in razumevanje lastne“ (Friese 2007, 189).

Široko raziskovalno področje

Zaradi raznolikosti narodov se je to področje razdelilo na različne poddiscipline, saj se znanstveniki ne morejo osredotočiti na „vse predmete, probleme in metode predmeta“ (Fischer 2003, 18). Izoblikovali sta se dve glavni težišči: Regija in kultura.

V regionalni poddisciplini se lahko osredotočimo na celine, podceline ali zgodovinsko povezane regije, npr. Kulturna poddisciplina se ukvarja z različnimi področji, kot so umetnost, religija in gospodarstvo. Poleg tega disciplina določa še druge osrednje točke, ki se nanašajo na specifična raziskovalna vprašanja in raziskovalne pristope, kar ima za posledico širok spekter možnih poddisciplin, ki „mejijo na področja drugih disciplin ali se z njimi [prekrivajo]“ (Fischer 2003, 18 f.).

Literatura

Broszinsky-Schwabe, Edith (2011): Medkulturno komuniciranje. Nesporazumi – razumevanje. Wiesbaden:

Fischer, Hans (2003): Fischer (Hans Fischer): Etnologija kot znanstvena disciplina. In: Fischer, Hans/ Beer, Bettina (eds.): Ethnologie. Uvod in pregled. Berlin: Reimer, 13-31.

Friese, Heidrun (2007): Etnografski, etnološki in kulturnoantropološki pristopi. In: Straub, Jürgen/ Weidemann, Arne/ Weidenmann, Doris (ur.): Handbuch interkulturelle Kommunikation und Kompetenz. Osnovni pojmi – teorije – področja uporabe. Stuttgart: Metzler, 188-200.

Reichmayr, Johannes/ Ottomayer, Klaus (2007): Ethnopsychoanalysis and Depth Hermeneutics. In: Straub, Jürgen/ Weidemann, Arne/ Weidenmann, Doris (ur.): Handbuch interkulturelle Kommunikation und Kompetenz. Osnovni pojmi – teorije – področja uporabe. Stuttgart: Metzler, 249-260.