Etnocentrizem

Izraz etnocentrizem izhaja iz grške besede ethnos, ki pomeni ljudstvo. Ljudstvo se kot doktrina, ideologija ali intelektualni tok giblje v središču.

Interdisciplinarni izraz

Medtem je etnocentrizem postal običajen izraz, ki je našel interdisciplinarno uporabo. Uporablja se v psihologiji, družboslovju in politologiji. Etnocentrizem razumemo kot predsodek posameznika do kulturno tujih ljudi in skupin. Oseba gleda skozi očala lastne kulture („lastne skupine“), jo naredi za standard in na tej podlagi razlaga ustrezno drugo kulturo („tujo skupino“). To vodi do nereflektiranega prenosa stališč iz lastne kulture. Ob tem je mogoče opaziti normativne težnje: Ljudje menijo, da sta njihova lastna kultura in religija dobri, moralni in krepostni. Zunanje skupine pa se jim zdijo slabe, nemoralne in ogrožajoče.

Predsodki in stereotipi

Tako imajo pomembno vlogo tudi stereotipi in predsodki, ki lahko, če jih ne premislimo, postanejo podlaga za rasistično ali nacionalistično vedenje: „Etnocentrizem presega zgolj ksenofobijo, saj se na tuje ne gleda le kot na tuje in zato zastrašujoče, ampak predvsem kot na `manjvredno‘ zaradi pretiranega občutka mi“ (Wahle 2017, 231).

Definicijski protipol etnocentrizma je policentrizem, ki zagovarja odprt in strpen odnos do ljudi drugih kultur, načinov življenja in pogledov. Pri tem se spoštujeta edinstvenost in neodvisnost drugih kultur, lastne kulturne vrednote in stališča pa se kritično reflektirajo.

Etnocentrizem se nanaša na težnjo skupine, da svojo kulturo, tradicije, vrednote in norme obravnava kot superiorne in „pravilne“ v primerjavi z drugimi kulturami in skupinami. Etnocentrizem lahko vodi do tega, da ljudje druge kulture obravnavajo kot „tuje“, „eksotične“ ali „manjvredne“ ter jih razvrednotijo ali diskriminirajo. Etnocentrizem lahko vodi tudi do predsodkov, stereotipov in konfliktov med različnimi skupinami. Pomembno je poudariti, da etnocentrizem ne temelji le na etnični pripadnosti, ampak lahko temelji tudi na drugih identitetnih označevalcih, kot so vera, jezik, spol ali spolna usmerjenost.

Etnocentrizem je način razmišljanja, pri katerem se lastna kultura, vera ali narod štejejo za avtoritativne pri ocenjevanju in razlaganju sveta. Ne gre le za vrednotenje lastne kulture, temveč tudi za zaničevanje ali zavračanje drugih kultur. Etnocentrični ljudje so nagnjeni k temu, da lastno kulturno dediščino obravnavajo kot edino legitimno podlago za vrednote in norme ter v skladu s tem ocenjujejo druge kulture. To lahko privede do izkrivljenega in negativnega dojemanja drugih kultur.

Etnocentrizem se lahko kaže na različnih ravneh. Na ravni posameznika lahko etnocentrizem vodi do predsodkov in diskriminacije, na primer ko je oseba zaradi svojega kulturnega porekla zavrnjena ali diskriminirana. Na družbeni ravni lahko etnocentrizem vodi v družbeno neenakost in rasizem. Prispeva lahko tudi k spodbujanju sporov med različnimi kulturami ali narodi.

Pomembno je poudariti, da etnocentrizem ni univerzalna človeška lastnost, temveč kulturna konstrukcija, ki se lahko med kulturami razlikuje. Kulturna raznolikost in medkulturnost sta pomembna elementa odprte in strpne družbe, ki spodbuja spoštovanje in priznavanje različnih kultur in perspektiv.

Literatura

Ahlheim, Klaus (2013): Rechtsextremismus, Ethnozentrismus, politische Bildung. Kritische Beiträge zur Bildungswissenschaft, zv. 8. Hannover: Offizin.

Hagedorn, Jörg et al. (ur.) (2010): Etničnost, spol, družina in šola: heterogenost kot izobraževalni izziv. Wiesbaden: VS.

Sumner, William Graham (2007): Folkways. A Study of Mores, Manners, Customs and Morals. Ponatis Cosimo Classics. New York: Dover Publications.

Wahle, Stefan (2017): Fremdheitserlebnisse und Helferphantasien unter dem Einfluss von Ehtnozentrismus. 2. izd. Norderstedt: Books on Demand.