Emic proti etic

Izraza emic in etic izvirata iz etnolingvistike. Opisujeta dve nasprotujoči si znanstveno-metodološki raziskovalni perspektivi. Tudi v družboslovju ter v primerjalnih in medkulturnih raziskavah lahko raziskovalci uporabljajo emični ali etični pristop.

Zunanja in notranja perspektiva

Emična perspektiva temelji na kulturno ustreznem notranjem pogledu – na pojave poskuša gledati z očmi tistih, ki jih zadevajo, in tako ustvarja humanistični ideal „perspektivnosti“. Namen emičnega pristopa je odkriti funkcionalno pomembne vidike znotraj kulture.

Pri etic pristopu pa raziskovalci zavzamejo stališče zunaj preučevane kulture in poskušajo upoštevati naravoslovni ideal „objektivnosti“. Na ta način naj bi našli splošno veljavne standarde primerjave (prim. Helfrich-Hölter 2013, 27).

O nastanku izrazov

Oba termina je prvič uporabil ameriški jezikoslovec in antropolog Kenneth Pike v svoji knjigi Language in Relation to a Unified Theory of the Structure of Human Behavior (1967). Nemški besedi emisch in etisch sta nastali iz angleških izrazov emic in etic. Izhajata iz jezikoslovja – fonetika opisuje zvočne značilnosti, s katerimi lahko opišemo zvočni inventar vseh jezikov, medtem ko fonematika opredeljuje tiste zvočne značilnosti, ki prispevajo k razlikovanju pomena v preučevanem jeziku. Kasneje je ta par izrazov prevzel in spremenil Harris.

Cilj etičnega pristopa je raziskati vpliv kulture na posameznikovo delovanje in mišljenje. Ta se obravnava kot „neodvisna“ spremenljivka, npr. v obliki šolskih razmer ali vzgojnih stilov, ki vpliva na „odvisne“ spremenljivke (učenje, delovanje).

Po emičnem pristopu pa je kultura dejavnik znotraj posameznika, tj. sestavni del človekovega mišljenja in delovanja.

Razlike v pristopih

Oba pristopa se lahko nanašata tudi na razloge in vzroke za določena dejanja. Ni nujno, da se vzroki za dejanja zavedajo zadevne osebe, zato jih je mogoče proučiti z emičnega vidika. Če pa po drugi strani razloge za svoja dejanja in mišljenje pojasnjuje zadevna oseba sama, jih raziskuje z emičnega vidika.

Lohmeier navaja naslednji primer emičnega pristopa: katoličan iz Severne Irske, ki raziskuje težave v svoji domovini in pripada raziskovanemu področju. Nasprotno pa bi bil protestantski Severni Nemec, ki bi podoben projekt izvajal v katoliškem mestu na Severnem Irskem, primer etičnega pristopa (prim. Lohmeier 2017, 31).

Emic proti etic?

Etična in emična perspektiva se ne izključujeta, temveč se medsebojno dopolnjujeta. Jacobs in Helfrich-Hölter se sklicujeta na Berryja: „Za primerjalno etično študijo dveh kultur je treba vsako od njiju analizirati emično. Po njegovem mnenju raziskovalci na začetku primerjalne kulturne študije sledijo konceptu, ki izvira iz njihove lastne kulture, torej je emičen (prim. Jacobs 2000; Helfrich-Hölter 2013).

Zaradi vsiljenega-etičnega pristopa s prenosom opažanj iz ene kulture v drugo postane emični koncept tudi v tuji kulturi. Z modifikacijo se lahko ustvari emični koncept tudi za tujo kulturo, tako da se emične študije izvajajo v obeh kulturah vzporedno. Če se preučevana koncepta prekrivata, je mogoča medkulturna primerjava (prim. Jacobs 2000, 132).

Literatura

Harris, Marvin (1976): Zgodovina in pomen razlikovanja emic/etic. V: Annual Review of Anthropology (Letni pregled antropologije). 5th ed. New York: Columbia University, 329-350.

Helfrich-Hölter, Hede (2013): Primerjalna kulturna psihologija. Wiesbaden: The International Psychological Psychology and Psychologics: The Psychological Psychology and Psychologics: The Psychological Psychology and Psychologics: Springer.

Jacobs, Gabriele (2000): (2012): Kulturne razlike v dojemanju pravičnosti evropskih menedžerjev: primerjalna študija kadrovskih odločitev v bančnem sektorju. Münster: LIT.

Lohmeier, Christine (2017): Med „gone native“ in „one of us“: razmišljanja o etic in emic pozicioniranju na raziskovalnem polju. V: Scheu, Andreas M. (ur.): Evaluating Qualitative Data: Strategies, Procedures and Methods of Interpreting Non-standardised Data in Communication Studies (Vrednotenje kvalitativnih podatkov: strategije, postopki in metode interpretacije nestandardiziranih podatkov v komunikologiji). Münster: Springer, 29-39.

Pike, Kenneth (1967): Language in Relation to a Unified Theory of the Structure of Human Behavior (Jezik v odnosu do enotne teorije strukture človeškega vedenja). The Hague [et al:] Mouton.