Eksotika

Izraz eksotika se pojavlja v sociologiji, literaturi, umetnosti in jezikoslovju. V sociologiji ter literaturi in umetnosti se izraz eksotika nanaša na „odkrit odnos do tujega“ (von Beyme 2008, str. 8), zlasti do tujih kultur. Beseda izhaja iz grškega pridevnika exotikós in pomeni „tuj“, „čuden“ (Kuske/Czerny 1999, str. 616).

Postkolonialne študije

Izraz je bil prvič uporabljen leta 1599, kot kažejo postkolonialne študije (von Beyme 2008, str. 7). Osnovna poanta je, da se zadevne druge kulture dojemajo kot „oddaljene – v času, prostoru ali družbenem smislu – in kot drugačne od lastne kulture“ (Kuske/Czerny 1999, str. 616). Po eni strani je ta odnos povezan z „razmejitvijo lastne kulture od domnevno tuje kulture“ (ibid.). Po drugi strani pa se na drugo kulturo gleda z vidika posameznika. Na ta način se odražajo ustrezna „lastna resničnost, […] želje in sanje ter neuspehi, ki jih zadevna družba zahteva od svojih članov“. (ibid.)

Stereotipizacija

Običajno se upoštevajo in poudarjajo le posebne značilnosti tuje kulture, na primer „palme, peščene plaže, bazarji, prepolni ljudi, ženske, ki nosijo naglavne rute, ali ‚bradati fanatiki'“ (ibid.). Zaradi stereotipov je nepristranski dostop do druge kulture onemogočen in ne more priti do intenzivnega sodelovanja ali celo razmisleka.

Zgodovinsko gledano je bila evropska eksotika še posebej pomembna v svoji etnocentrični obliki. Tu je bil tesno povezan s kolonializmom. Evropsko premoč v moči so upravičevali s tem, da naj bi bili na „kulturno višji stopnji razvoja družbe“ (ibid., str. 617).

Ambivalenca

Za izraz je značilna ambivalentnost. Po eni strani namreč zajema „pozitivno plat fascinacije nad tujim, ki je vzbujala razumevanje in simpatije“ (von Beyme 2008, str. 7). Po drugi strani pa je tu predvsem „negativna plat predsodkov, evrocentrizma, imperializma, rasizma in seksizma“ (ibid.).

Zgodovinski razvoj

Von Beyme deli zgodovinske faze eksotike na skupno štiri razvojne stopnje: predmodernizem, imperializem, klasični modernizem in postmodernizem. (ibid., str. 9f.) „Navdušenje nad eksotičnim ima dolgo zgodovino in se je razvilo od skrajno hierarhičnega razumevanja ‚tujcev‘ z drugih celin do koncepta enakosti, ki je predvideval celo hibridizacijo in kreolizacijo kultur.“ (ibid., str. 7)

Obravnava lastnih

Ukvarjanje s tujim lahko hkrati vključuje tudi ukvarjanje „s svojim, s svojimi potrebami in okoliščinami“ (Maschke 1996, str. 9). Sposobnost in pripravljenost učiti se od drugih kultur lahko po Maschkejevem mnenju razumemo kot pozitivno širjenje lastnega obzorja, prek katerega lahko razmislimo o „lastnih osebnih in družbenih vzorcih ureditve“ (ibid.). „Človek išče alternativne možnosti kulture, tj. druge koncepte sveta, vrednote, stališča ali druge oblike družbenega vedenja, odnosov in organizacije. Pogosto tuje doživi prevrednotenje in v tem procesu pridobi značaj vzornika.“ (ibid.)

Jezikoslovje

V jezikoslovju se izraz eksotizem nanaša na izposojo besede. Ta izposojena beseda v jeziku dajalcu označuje „stvari in navade“ (Schmöe 2016, str. 192), ki so značilne za to kulturo in „niso del kulturne tradicije v jeziku prejemniku“ (ibid.). Pri uporabi teh eksotizmov je ključna povezava z značilno stvarjo izvorne kulture. Primeri tega so malajska beseda sarong, ki v nemščini pomeni krilo za boke, pa tudi ruska beseda balalajka ali angleški kavboj (ibid.).

Takoj ko je tuja stvar ali navada vključena v jezikovni sistem jezika prevzemnika, izraz eksotika ni več ustrezen. Tak primer je finska beseda savna v nemškem jeziku. (Prim. ibid.)

Literatura

Schmöe, Friederike (2016): Exotismus. V: Helmut Glück u. Michael Rödel (ur.): Metzler Lexikon Sprache, 5. izd. Stuttgart: J. B. Metzler, str. 192.

Kuske, Silvia in Astrid Czerny (1999): Orientalism/ Exoticism. V: Christoph Auffarth, Jutta Bernard, Hubert Mohr et. al. (ur.): Metzler Lexikon Religion. Stuttgart: J. B. Metzler, str. 616-619. Elektronski vir je na voljo na: https://doi.org/10.1007/978-3-476-03703-9_197.

Maschke, Annegret (1996): Exoticism or Intercultural Learning (Eksotika ali medkulturno učenje). Etnološki pogledi na new age in psihoterapijo. Izdal Mednarodni inštitut za primerjalno raziskovanje kulturnih terapij (International Institute for Comparative Cultural Therapy Research). Berlin: VWB Verlag für Wissenschaft und Bildung. (= Raziskovalna poročila o transkulturni medicini in psihoterapiji, zv. 3).

von Beyme, Klaus (2008): The Fascination of the Exotic. Eksotika, rasizem in seksizem v umetnosti. München: Wilhelm Fink.