Domovina

Domovina je „osupljiv kulturni pojav, ki prenaša plasti pomenov iz več stoletij“ (Kazal 2005, 61). Izraz ima zaradi svoje rabe kompleksne konotacije (prim. Kühne/ Schönwald 2015, 101-104). Razvil se je iz staronemške besede heimuoti in pomeni „deželo, del dežele ali kraj, v katerem je človek [rojen in] odraščal ali se zaradi stalnega bivanja počuti doma“ (Duden online) za odnos med ljudmi in ozemeljskim območjem ali vrednotami in normami, ki tam prevladujejo (prim. Kühne/ Schönwald 2015, 101-106).

O zgodovinskem razvoju izraza

V zvezi z zgodovinskim kontekstom se za Kühneja in Schönwalda „Heimat, zlasti v retrospektivi 20. stoletja, nikakor ni izkazal za neškodljiv pojem“ (Kühne/ Schönwald 2015, 104). Lobensommer v zvezi s tem trdi, da je bila uporaba pojma „med letom 1945 in sredino sedemdesetih let 20. stoletja v zabavni literaturi predvsem v smislu nostalgičnega spomina, nedosegljive utopije, ki se je znebila političnih konotacij“ (Lobensommer 2010, 75-76). Pri tem ima v mislih avtorje, kot sta Siegfried Lenz in Günter Grass (prim. Lobensommer 2010, 75-76).

Do leta 1959 zelo ozko opredelitev doma v povezavi z lokalnim območjem ter tam prevladujočimi stališči in tradicijami je zamenjala opredelitev več krajev ali večjih območij (prim. Lobensommer 2010, 75). Ta razvoj odmikanja od močno zamejujočega koncepta domovine se je vztrajno nadaljeval. Pazarkaja leta 1986 pravi, da je „dom […] [najden] v samem sebi, kar vodi v internalizacijo doma, subjektivizacijo, ki lahko nenehno ustvarja nove domove s pridobivanjem prijateljev, pozitivnih občutkov“ (Lobensommer 2010, 79).

Dom v globaliziranem svetu

V današnjem svetu doživlja koncept doma renesanso v kontekstu vse bolj izrazite globalizacije in s tem povezane „decentralizacije življenjskih svetov mnogih ljudi“ (Kühne/ Schönwald 2015, 101-106) v zvezi z željo po „ponovni umestitvi“ (Kühne/ Schönwald 2015, 101-106) v znan življenjski svet. Izraz se pogosto uporablja kot sinonim za „regionalno identiteto“ (Kühne/ Schönwald 2015, 101-106). To se med drugim odraža v družbeni razsežnosti v obliki družine in kroga prijateljev z „nesporno sprejetim nizom vlog, vrednot in norm“ (Kühne/ Schönwald 2015, 101-106), kar v mnogih primerih vodi tudi v razsežnost izključevanja in marginalizacije drugih ljudi in/ali kultur.

Dodatni vidiki v tem kontekstu so čas („romantično spominjanje lastne preteklosti“) (Kühne/Schönwald 2015, 101-106) ter razsežnosti kraja v obliki „krajine kot naravne in kulturne krajine“ (Schreiber 2012, 3) in „dekompleksizacije“ (Kühne/Schönwald 2015, 101-106).

Domovina in migracije

Na ozadju migracij je pojem domovine priložnost za kontroverzno (domovinsko) razpravo, saj se številni „domačini“ bojijo izgube kulture in s tem izgube moči svojega vrednostnega korza (prim. Kühne/ Schönwald 2015, 101-106). Domnevno „pravo“ kulturo in s tem pripadnost družbi opredeljujejo s „‚pravim‘ narečjem, ‚pravo‘ narodnostjo (dokumentirano z lokalnostjo prednikov), heteroseksualnostjo, ‚pravo‘ religijo ter prakticiranjem lokalnih in regionalnih tradicij (ne pa s kognitivnim znanjem o njih!)“ (Kühne/Schönwald 2015, 101-106).

Literatura

Dudenredaktion (o. J.): „Heimat“ auf Duden online. https://www.duden.de/rechtschreibung/Heimat [25.06.2018].

Kazal, Irene (2005): „Sozialistische Heimat DDR. Pokrajina, narod in razred v razpravi o domovini v petdesetih letih 20. stoletja. In: Kazal, I./ Voigt, A./ Weil, A./ Zutz, A. (ur.): Kulturen der Landschaft. Ideje o kulturni krajini med tradicijo in modernizacijo. Berlin, 59-80.

Kühne, Olaf/ Schönwald, Antje: Identität, Heimat sowie In- und Exklusion: Aspekte der sozialen Konstruktion von Eigenem und Fremdem als Herausforderung des Migrationszeitalters. https://www.econstor.eu/bitstream/10419/111036/1/ab_013_08.pdf [25.6.2018].

Lobensommer, Andrea (2010): The Search for Home (Iskanje doma). Poskusi pojmovanja doma v proznih besedilih med letoma 1989 in 2001. München: Diss. masch.

Schreiber, Wilfried E. (2012): Heimat verorten: Heimat aus der Sicht eines Geographen – In: Neue Didaktik 1, str. 1-6. https://www.pedocs.de/volltexte/2015/10068/pdf/NeueDidaktik_1_2012_Schreiber_Heimat_verorten.pdf [25.06.2018].