Diskriminacija

Diskriminacija izhaja iz latinskega glagola discriminare, ki pomeni „ločiti“ in „segregirati“. Izraz se nanaša na ločevanje in poniževanje ljudi na podlagi značilnosti posameznika ali skupine (prim. Duden 2016, 149). Diskriminacijo lahko razumemo kot „uporabo skupinskih in osebnih kategorij za ustvarjanje, upravičevanje in utemeljevanje neenakosti“ (prim. Scherr idr. 2017, v).

S socialnopsihološkega vidika je diskriminacija razumljena takole: „S socialnopsihološkega vidika je diskriminacija razumljena ne le kot preprosto razlikovanje med skupinami, temveč tudi kot neenako obravnavanje skupin in pripadnikov različnih skupin. To vključuje omalovaževanje, izključevanje iz sodelovanja, grožnje z nasiljem in izvajanje nasilja. Diskriminacija je lahko sestavljena iz aktivnega napada na pripadnike drugih skupin, vse do nasilja. Diskriminacija pa je prisotna tudi takrat, ko se članom diskriminiranih skupin odreka podpora.“ (Wagner 2020, 2)

Oblike diskriminacije

Poleg neposredne ali tudi takojšnje diskriminacije, ki jo prizadeti zaradi osebnostnih lastnosti jasno zaznavajo kot tako, obstajajo tudi druge oblike, ki jih neposredno ne prepoznamo kot diskriminacijo (prim. Barskanmaz 2019, 216).

Neposredna/neposredna diskriminacija

Neposredna ali takojšnja diskriminacija so „individualno zavestna in namerna diskriminatorna dejanja ali neposredno institucionalno prikrajšanje“ (Zick 2017, 65) proti osebam na podlagi posameznih osebnostnih lastnosti, kot so narodnost, spol, invalidnost itd. Primer neposredne diskriminacije je oseba, ki ne dobi zaposlitve zaradi svoje narodnosti ali barve kože (prim. Humanrights 2016).

Posredna/indirektna diskriminacija

Posredna ali indirektna diskriminacija se pojavi, kadar je predpis ali praksa oblikovana nevtralno in se sprva ne dojema kot prikrajšanje določenih oseb, vendar v praksi kaže diskriminatorne težnje (prim. ibid.). Pogosto posredne diskriminacije ni mogoče dokazati brez težav. Na primer, zaposleni s krajšim delovnim časom (pogosto ženske) imajo slabše možnosti za napredovanje v podjetju kot zaposleni s polnim delovnim časom (pogosto moški). Zato so posredno diskriminirani (prim. Humansrights 2016).

Strukturna diskriminacija

Strukturna diskriminacija je tesno povezana z institucionalno diskriminacijo. Vendar se razlikuje po „zgodovinski in družbeno-strukturni zgoščenosti diskriminacije, ki je ni več mogoče jasno pripisati določenim institucijam“. (Gomolla 2017, 148) Če se predsodki razvijejo v rasizem iz oči v oči, ki nato vodi v diskriminacijo na delovnem mestu in doma ter v nasilje, govorimo o strukturni diskriminaciji. Strukturni rasizem in seksizem postaneta še posebej zgoščena, ko se pojavijo „diskurzivni modeli in vzpostavijo kulturo rasizma, ki degradira migrante, begunce in temnopolte ali jih napačno predstavlja s stereotipnimi redukcijami“. (ibid.). Strukturna diskriminacija pogosto ni prepoznana, ker se obstoječe strukture običajno ne odražajo in jih prizadeti ne dojemajo kot diskriminacijo (prim. Humanrights 2016). Eden od primerov je pomanjkanje enakosti družbenih manjšin in žensk (prim. ibid.).

Institucionalna diskriminacija

Do institucionalne diskriminacije pride, kadar so zaradi notranjih pravil ali organizacijskih ukrepov institucij pripadniki določenih manjšin redno prikrajšani, omalovaževani in izključeni s strani institucije. Mehanizmi institucionalne diskriminacije se ohranjajo ne glede na „posameznikove predsodke ali negativne namene“ (Gomolla 2017, 134). Za razliko od neposredne diskriminacije ni nujno, da je institucionalna diskriminacija namerna (prim. Voss/ Rothermund 2019, 511). Poleg tega institucionalna diskriminacija ne izvira od posameznih posameznikov, temveč od institucij, ki povzročajo, da imajo „ukrepi v izobraževanju, gospodarstvu in sodni praksi kumulativni učinek in v seštevku povzročajo stanje rasne ali etnične diskriminacije“ (Fereidooni 2011, 24). Ta oblika se pojavlja na primer v šolah, na trgu dela, v zdravstvu, na stanovanjskem trgu, v policiji ali v pravnih predpisih.

Socialna diskriminacija

Družbena diskriminacija je predvsem stereotipizacija. Domneva se, da se diskriminacija ponavadi zgodi, kadar „diskriminatorne osebe domnevajo, da so njihova dejanja družbeno sprejeta ali družbeno zaželena“ (Talhout 2019, 10). Na primer, islamofobna stališča so bolj verjetna, če je oseba v „islamskokritični“ družbi in misli, da je njeno diskriminatorno ravnanje družbeno zaželeno (prim. ADS 2015, 15 in nasl.).

Literatura

Zvezna agencija za boj proti diskriminaciji (ADS) (2015): Izkušnje z diskriminacijo v Nemčiji. Prvi rezultati reprezentativne raziskave med prizadetimi osebami. Berlin: Zvezna agencija za boj proti diskriminaciji.

Barskanmaz, Cengiz (2019): Pravo in rasizem. Prepoved diskriminacije na podlagi rase v okviru človekovih pravic. Berlin: Springer.

Uredništvo Duden (2013): Duden. Slovar izvora. Etimologija nemškega jezika. V. izdaja. Zvezek 7. Berlin: Duden.

Fereidooni Karim (2011): Koncept institucionalne diskriminacije. In: Šola – migracije – diskriminacija. Vzroki prikrajšanosti otrok z migracijskim ozadjem v nemškem šolskem sistemu. Wiesbaden: Springer VS.

Gomolla, Mechtild (2017): Neposredna in posredna, institucionalna in strukturna diskriminacija. V: Scherr, Albert/ El-Mafaalani, Aladin/ Yüksel, Gökcen (ur.): Handbuch Diskriminierung. Wiesbaden: Springer, 133-156.

Humanrights (2016): Oblike diskriminacije. https://www.humanrights.ch/de/menschenrechte-themen/diskriminierungsverbot/konzept/formen/ [17.03.2020].

Scherr, Albert (2017). Uvod: Interdisciplinarno raziskovanje diskriminacije. V: Scherr, Albert/ El-Mafaalani, Aladin/ Yüksel, Gökcen (ur.): Handbuch Diskriminierung. Wiesbaden: Springer, I-1.

Talhout, Lisa Joana (2019): Muslimanke in muslimani v Nemčiji. Empirična študija o spolno specifičnih izkušnjah diskriminacije. Wiesbaden: Springer VS.

Voss, Peggy/ Rothermund, Klaus (2019): Age discrimination in institutional contexts (Diskriminacija zaradi starosti v institucionalnih kontekstih). In: Kracke, Bärbel/ Noack, Peter (ur.): Handbuch Entwicklungs- und Erziehungsychologie. Berlin/Heidelberg: Springer, 509-538.

Wagner, Ulrich (2020): Wagner, Wagner, Wagner, Wagner, Wagner, Wagner, Wagner, Wagner, Wagner, Wagner, Wagner, Wagner, Wagner, Wagner, Wagner, Wagner, Wagner: Diskriminacija med skupinami. In: Genkova, Petia/ Riecken, Andrea (eds.): Handbuch Migration und Erfolg. Psihološki in družboslovni vidiki. Wiesbaden: Springer, 71-82.

Zick, Andreas (2017): Socialnopsihološko raziskovanje diskriminacije. In: Scherr, Albert/ El-Mafaalani, Aladin/ Yüksel, Gökcen (eds.): Handbuch Diskriminierung. Wiesbaden: Springer 39-58.