Akulturacija

Izraz akulturacija je sestavljen iz latinskih izrazov ad „v“ in cultura „kultura“ in ga lahko prevedemo kot uvajanje v kulturo (prim. Ammon 2010, 55). Uvedli so ga britanski in severnoameriški kulturni antropologi v času kolonizacije, da bi opisali posledice stika med dvema tujima kulturama. Akulturacija pomeni, da posameznik, skupina ali družba prevzame elemente prej tuje kulture. Sprejeti je mogoče znanje, vrednote, norme, intuicije, spretnosti, tehnike, navade, identifikacije, prepričanja, pripravljenost za delovanje, dejansko vedenje, predvsem pa jezik. Gre za učni proces, za katerega so značilni ponotranjenje, posnemanje in učenje po vzoru, ki ga večinoma sprožijo osvajanje, kolonizacija, migracije, turizem, znanstveni stiki ali trgovinski odnosi. Za akulturacijo je obvezen neposreden stik s tujimi kulturami.

Vrste akulturacije

Ločimo štiri vrste akulturacije: enostransko, vzajemno, popolno in delno akulturacijo. Medtem ko enostranska akulturacija opisuje le enostransko sprejetje tuje kulture, vzajemna akulturacija pomeni dvostransko sprejetje tuje kulture. Nadalje razlikujemo med popolno akulturacijo, pri kateri ena kultura prevzame vse elemente druge, tuje kulture, rezultat pa je asimilacija, in delno akulturacijo, pri kateri so v obstoječo kulturo vključeni le delni elementi tuje kulture. Pri delni akulturaciji pogosto pride do kompartmentalizacije, tj. vključevanja elementov določenih področij.

Poleg tega lahko akulturacijo razlikujemo glede na kognitivno, socialno, strukturno in identifikacijsko razsežnost. Kognitivna razsežnost vključuje pridobivanje znanja in spretnosti, socialna razsežnost vzpostavljanje družbenih odnosov med kulturami, strukturna razsežnost prevzemanje določenih položajev v družbi, identifikacijska razsežnost pa sprejemanje vrednot in identifikacij (prim. Esser 2018, 4).

Po Esserjevem mnenju so multikulturne družbe rezultat neuspešne asimilacije in s tem neuspešnih akulturacijskih procesov: „Integracija brez etnične stratifikacije in brez etnične delitve dela vedno predpostavlja določeno strukturno asimilacijo in s tem povezane procese akulturacije na drugih področjih“ (Esser 2018, 5).

Etnični konflikti se po Esserjevem mnenju pojavljajo predvsem kot odziv na kulturne stike, kadar je določena družbena organizacija odvisna od obstoja določenih elementov svoje kulture in kadar bi se kulturna identiteta skupine ali družbe z akulturacijo izgubila (prim. Esser 2018, 6).

Literatura

Ammon, Ulrich (2010): Akkulturation. In: Glück, Helmut (Hrsg.): Metzler Lexikon Sprache. 4. Aufl. Stuttgart: J. B. Metzler.

Esser, Hartmut (2018): Akkulturation. In: Kopp, Johannes/ Steinbach, Anja (Hrsg.): Grundbegriffe der Soziologie. 12. Aufl. Wiesbaden: Springer.