Izraz afirmativno ukrepanje se uporablja za opis različnih ukrepov za premagovanje diskriminacije v „poklicnem in javnem življenju“ (Peters/Birkhäuser 2005, 1).
Izvor afirmativnih ukrepov
Izvor programov pozitivnih ukrepov je v Zakonu o državljanskih pravicah iz leta 1964. Pozitivni ukrepi so nastali na podlagi naslova VI, ki določa, da „nobeni osebi v Združenih državah Amerike zaradi rase, barve kože ali narodne pripadnosti ne smejo biti odvzete ugodnosti ali biti predmet diskriminacije v okviru katerega koli programa ali dejavnosti, ki prejema zvezno finančno pomoč“ (42 U. S. C. 2000 d). Na ta način lahko zvezna vlada podjetjem, akademskim ustanovam (glej zgoraj) grozi z odvzemom finančne podpore in prekinitvijo pogodb (prim. Hildebrandt 2005, 475).
Ukrepi za pozitivno ukrepanje
Pozitivne ukrepe lahko razdelimo na tri vrste:
1. Programi usposabljanja za izboljšanje strokovne in akademske usposobljenosti manjšin (prim. ibid.).
2. Cilji in časovni načrti, „ki določajo razmeroma prožne časovne smernice za zaposlovanje ali sprejem manjšin v podjetje, organizacijo, ustanovo“ (ibid.).
3. fiksne kvote, katerih cilj je povečati delež manjšin v podjetjih, organizacijah in institucijah ter uresničiti „ideal pravičnosti sorazmerne zastopanosti“ (ibid., 475).
Ukrepi pozitivnega ukrepanja veljajo za akademske ustanove, podjetja, politične funkcije, lokalne, deželne in zvezne uprave ter ustanove, ki prejemajo finančno podporo zvezne vlade (prim. ibid.).
Obratna diskriminacija kot skrajna oblika pozitivnih ukrepov
Skrajna oblika pozitivnih ukrepov je obratna diskriminacija. Če se na primer za isto delovno mesto potegujeta ženska in moški z enakimi kvalifikacijami in ima ženska prednost zaradi kvote za ženske, je moški kandidat v slabšem položaju. V tem primeru je spol odločilen dejavnik pri dodeljevanju delovnih mest, zato pride do obratne diskriminacije (Peters/Birkhäuser, 6).
Literatura
Civil Rights Acts of 1964, Public Law 88–352 (1964), 42 U. S. C. 2000.
Hildebrandt, Mathias (2005): Multikulturalismus und Political Correctness in den USA. Wiesbaden: VS Verlag für Sozialwissenschaften.
Peters, Anne/ Birkhäuser, Noah (2005): Affirmative Action à l’Américaine – Vorbild für Europa? V: Zeitschrift für ausländisches öffentliches Recht und Völkerrecht 65, 1-34.