Kulturna čebula

Kulturna čebula je metafora ali model za vizualno predstavitev kulture. Model je razvil kulturolog Geert Hofstede.

Simboli

Hofstede opisuje kulturo kot čebulo, sestavljeno iz različnih plasti. Zunanja plast ustreza kulturnim značilnostim ljudi. Ta plast se nanaša na tako imenovane simbole. Simboli so besede, geste, slike ali predmeti, ki imajo določen pomen, ki ga kot takega prepoznajo le ljudje, ki pripadajo isti kulturi. Enostavni primeri simbolov so pričeska, oblačila ali zastave. Poleg tega se lahko pojavijo tudi drugi označevalci, ki so prav tako „vidni“. Mednje spadajo jezik, geste in mimika. Simboli niso stalni, temveč se sčasoma spreminjajo. Simboli posameznih kulturnih skupin vplivajo drug na drugega.

Heroji

Naslednja plast Hofstedejevega modela čebule so junaki: „Heroji so osebe, žive ali mrtve, resnične ali izmišljene, ki imajo lastnosti, ki so v določeni kulturi visoko cenjene; zato služijo kot vzorci vedenja.“ (prim. Hofstede 2001, 8) Primeri junakov iz ameriške kulturne sfere so lahko nekdanji predsednik John F. Kennedy ter stripovski liki ali osebnosti s televizije, kot so Batman, Rocky ali Rambo.

Rituali

Tretja in predzadnja plast v modelu čebule se imenuje rituali. Hofstede opisuje rituale kot „kolektivne dejavnosti, ki so dejansko nepotrebne za doseganje želenih ciljev, vendar se v kulturi štejejo za družbeno potrebne“ (prim. Hofstede 2001, 8). Primeri ritualov so geste pozdrava ali priznanja drugi osebi ter družbeni in verski običaji. Ti vključujejo ustne pozdrave, kot so Hallo, Moin ali Servus v nemškem jeziku, ter fizične pozdrave v obliki stiska roke.

Prakse

Prve tri plasti so opazovalcu vidne, čeprav o njihovem pomenu za kulturo ne more zlahka sklepati. Te tri plasti lahko povzamemo z izrazom „prakse“. Zunanji uporabniki zlahka posnemajo prakse, vendar pomena, ki se skriva za njihovimi dejanji, običajno ne zaznajo.

Vrednosti

Jedro kulturne čebule tvorijo vrednote, ki jih Hofstede opisuje kot „splošna nagnjenja k preferiranju določenih okoliščin“ (prim. Hofstede 2001, 9). Vrednote so opredeljene tudi kot občutki z močno pozitivno ali negativno usmerjenostjo. Pri vzgoji otrok imajo vrednote posebno vlogo, saj so med prvimi vsebinami, ki jih otrok spozna v svojem življenju. Večina ljudi se svojih vrednot ne zaveda, saj se jih naučijo zgodaj v življenju in nezavedno. Poleg tega jih uporabljamo vsak dan, kar prav tako prispeva k njihovi podzavestni uporabi.

Literatura

Hofstede, Geert/ Hofstede, Gert Jan/ Mayer, Petra/ Sondermann, Martina/ Lee, Anthony (2011): Globalno razmišljanje, lokalno delovanje. Medkulturno sodelovanje in globalno upravljanje. 5. izdaja. München: Beck.